Monte Cuarnan

Dolina reke Tagliamento (Tilment) z vrhovi Julijskih na eni in Karnijskih Predalp na drugi strani reke, nas zadnje čase neustavljivo privlači. Tokrat smo se iz Gemone (Humin) podali na Monte Cuarnan (Mali Karman), vrh ki je med gorskimi kolesarji in jadralnimi padalci izredno priljubljen. Za razliko od dobrih tristo metrov višjega vrha Monte Cjampon (Veliki Karman), ki je predvsem v domeni planincev in gornikov. Na našem izletu je s prepadnimi južnimi stenami skrbel za spektakularnejšo kuliso. Pri načrtovanju izleta smo si pomagali s karto Tabacco 1:25.000, št.020 - Prealpi Carniche e Giulie del Gemonese in spletnim portalom Trailforks.

Gemona

Če v Gemoni  (272 mnv) nasproti železniške postaje zavijete  na Via Dante Alighieri, vas na desni strani ceste že po nekaj deset metrih čaka brezplačno parkirišče na Piazzale Franco Bertagnolli. In kar ni čisto nič manj pomembno, odlična jutranja kava v Pasticceria La Fenice. Ob kanalu potoka Vegliato se zapeljemo do glavne ceste Via Piovega in po njej proti staremu delu mesta. Mimo mestne hiše se povzpnemo do slikovitega trga Piazza Giuseppe Garibaldi,  od tu pa mimo ostankov cerkve Chiesa della Beata Vergine delle Grazie kolesarimo naprej po ulici Via Carlo Caneva. Na prvem razcepu se držimo desno in se vzpenjamo najprej po Via dei Capuccini ter v nadaljevanju po Via Gleseute. Dober kilometer od razcepa pridemo do športno- rekreacijskega združenje Stalis, kjer se držimo ostro desno in sledimo oznakam za Monte Cuarnan.

Strada di Foredôr

To je začetek 11,3 kilometre dolgega vzpona, imenovanega Strada di Foredôr. Med vožnjo do planinske koče Malga Cuarnan, bo treba premagati nekaj manj kot osemsto višincev. Po ozki asfaltni cesti se konstantno vzpenjamo. Večinoma poteka po gozdu, tako da pretiranih težav z vročino ne gre pričakovati. Kot večina drugih italijanskih cestnih umetnin, je tudi ta speljana preko številnih serpentin. Posledica je sprejemljivejši naklon, predvsem pa vzpon niti za trenutek ni dolgočasen. Na severnih ovinkih se nam občasno ponudijo razgledi na prepadne južne stene vrhov Nâs Piçul, Nâs Grant in Monte Deneâl. Po desetih kilometrih vzpona pridemo do kapelice Capella Gilles Villeneuve, kjer cesto preseka pešpot Sentiero 717. Od tu lahko občudujemo široko strugo reke Tagliamento in vrhove Monte San Simeone, Monte Piciat ter Monte Cuar na nasprotnem bregu reke. Nekaj sto metrov od kapelice zapeljemo na planoto s številnimi počitniškimi hišicami, nad katero se strmo dviga mogočni Monte Cjampon (Veliki Karman) in že omenjeni Monte Deneâl . Malo naprej od planote pridemo do parkirišča, kjer je asfalta konec. Od tu do planinske koče Malga Cuarnan (1070 mnv)nas čaka še kilometer vzpona in dobrih sto višincev. Če boste tu računali na osvežitev, predhodno preverite če je koča odprta. V času našega obiska je bila zaprta.

Chiesa del Redentore

Po dovozu se vrnemo nazaj do ceste in nadaljujemo z vzponom. Po kilometru precej napornega vzpona pridemo do višje ležeče planote (Plans di Cuarnan ad Alt), kjer cesto ponovno prečka že omenjeni  Sentiero 717. Tu stoji v Italiji sicer izredno redko viden znak, ki po pešpoti prepoveduje vožnjo s kolesom.Do konca ceste in obračališča kolesarimo še dobrih tristo metrov. Tu je na višini 1180 metrov vzletišče jadralnih padalcev. Na levi strani v daljavi že uzremo cilj – piramidasto cerkev Odrešenika na Malem Karmanu, oziroma Chiesa del Redentore nel Monte Cuarnani. Od vzletišča proti vrhu vodi pešpot Sentiero 715. Ne preostane nam drugega, kot da zagrizemo v strmino. Čudovita razgledna steza ves čas poteka po grebenu. Edina težava je, da je kolo praktično do vrha potrebno potiskati. Vožnje bo tu tudi za najbolj pripravljene zgolj za vzorec. Na osemsto metrih in približno sto petdeset višincih, ki jih moramo premagati do zavetišča Ricovero Elio Pischiutti (1336 mnv), nam preglavic ne bo povzročala le strmina, ampak mestoma tudi precej naporna kamnita podlaga. Zavetišče je neoskrbovano, zato tudi tu ne računajte na osvežitev ali dopolnitev zalog vode in hrane. Le malo nad kočo se dvignemo do izravnave, kjer si ponovno lahko privoščimo nekaj vožnje. Približno sto metrov pred cerkvijo se na levo proti razpotju na Sella Foredor (Sedlo Predol) odcepi pešpot Sentiero 714 oz. TPG, po kateri se bomo spuščali ob povratku. Še prej pa se zapeljemo do najvišje točke tokratnega izleta, cerkvici Chiesa del Redentore nel Monte Cuarnan (1372 mnv). Prvotno cerkev so leta 1901 zgradili prebivalci kraja Montenars. V potresu leta 1976 je bila porušena in kasneje obnovljena.

Sella Foredor

Po zasluženem počitku se vrnemo do razcepa, in se po pešpoti Sentiero 714 začnemo spuščati proti  Sella Foredor . Po pešpoti poteka kolesarska steza Cuarnan Sentiero Nord, na portalu Trailforks obarvana črno. Gre za izjemno zahteven spust, dolg dobrih osemsto metrov, na katerem se spustimo za več kot dvesto višincev. Na pretežno skalnati, kamniti in mestoma izjemno strmi poti bo za povprečnega kolesarja vožnje bolj malo. Na srečo je spust kratek in hitro se znajdemo na razpotju pod sedlom Predol. Steza naravnost pelje proti Malga Cuarnan, desna oziroma Sentiero 713 vodi proti sedlu Predol, od koder se nadaljuje proti vrhu Monte Cjampon, mi pa nadaljujemo po srednji stezi po kateri poteka kolesarski trail Malga Cuarnan ps1. Kakšno olajšanje! Po ozki stezi se sprva spuščamo nad planinsko kočo Malga Cuarnan,  v  nadaljevanju pa nas steza vodi nad planoto s počitniškimi hišicami, ki je s te perspektive še očarljivejša. Ko pridemo do razcepa, se držimo desno proti strugi hudourniškega potoka Vegliato. Na tem delu je podlaga mestoma nesprijeta, a je za razliko od Sentiero 714 spust tu pravi užitek.

Chiesa di Sant'Agnese

Ko pridemo do struge potoka Vegliato, bo kolo preko širokih kamnitih nanosov potrebno prenesti. Na drugi strani prečkamo strmo betonsko cesto in s spustom nadaljujemo po stezi. Že čez nekaj sto metrov prečkamo  strugo naslednjega hudournika Riul da Crete Porie, še malo naprej pa še Riul da Laceit. Ko prečkamo slednjega, se steza razcepi. Ne nadaljujemo po Malga Cuarnan ps1, ampak po položnejšem desnem trailu, imenovanem Gobbe trail. Na karti vse to izgleda sila enostavno, v resnici pa je zaradi celih gora kamnitih rečnih nanosov orientacija močno otežena. Malo naprej je hudournik pot dobesedno odnesel v dolino, tako da ni otežena le orientacija ampak tudi izvedba.  V nadaljevanju prečkamo še dva manjša hudournika, Riul Fontanat in Riul das Vacjs, a je spust po stezi Gobbe trail kljub temu pravo veselje. Ni čudno da je na Trailforks ocenjena kot »top trail«. Po dobrih dveh kilometrih od prečkanja hudournika Riul da Laceit pridemo do makadamske ceste Strada di Ledis, le kak kilometer stran od športno- rekreacijskega centra, kjer smo zjutraj zavili na Strada di Foredôr. Seveda se držimo desno in se preko petih serpentin povzpnemo do prelaza Sella di Sant’Agnese (427 mnv) z istoimensko cerkvijo iz 12. stoletja. Poleg cerkve Chiesa di Sant'Agnese je tu še kompleks samostanskih zgradb, ki so jih med našim obiskom ravno obnavljali. In kar je najpomembnejše, tu je tudi odrešilni izvir pitne vode.

Monte Ercole

Strada di Ledis se mimo samostanskega kompleksa nadaljuje proti dolini potoka Rio Pozzolons, od tam pa proti prevalu Forca di Ledis, kamor smo se s kolesi na hrbtu vzpenjali leto nazaj na turi Val Venzonassa. Približno tristo metrov od cerkvice Chiesa di Sant'Agnese cesto zapustimo in zavijemo levo na kolesarski trail Minisini. Ta se spušča le v začetnem delu, v nadaljevanju pa se pretežno vzpenjamo. Po dobrem kilometru vožnje pridemo do traila Antenne, po katerem se na desno spustimo proti dolini. Gre za razmeroma kratek spust, a precej neprijeten saj je steza nevzdrževana in dodobra preraščena z robidovjem. Ko pridemo do manjše domačije se držimo levo in se po kamnitem kolovozu (Via del Forte) spustimo proti utrdbi Monte Ercole. Utrdba Monte Ercole, znana tudi kot utrdba Ospedaletto, je bila skupaj z utrdbama Osoppo in Monte Festa del obrambnega sistema zgornjega porečja Tagliamenta. Po tem, ko si ogledamo ostanke vojašnic, strelske rove in bunkerje, se  skozi tlakovan vojaški kompleks spustimo do ceste Via Monte Ercole, ki se s prelaza Sella di Sant’Agnese mimo utrdbe spušča v Molino oziroma Ospedaletto. Po kilometru spusta se peljemo mimo jezera Lago di Ospedaletto, imenovanega tudi Lago Minisini. Ko pridemo v Ospedaletto, sledimo oznakam za kolesarsko stezo FVG1, ki nas bo pripeljala praktično do izhodišča.

Komentar

Tura, ki jo zaznamuje relativno enostaven vzpon in pa izjemno zahteven spust, sprva tehnično v nadaljevanju pa predvsem orientacijsko.  Nekaj manj kot kilometrsko potiskanje kolesa proti zavetišču Ricovero Elio Pischiutti je v primerjavi s spustom do sedla Predol mala malica. In ravno tema dvema malenkostima se gre zahvaliti, da dan ni bil kičast.