Sisol

Lani smo se kar pogosto zadrževali v okolici Rabca in dokaj načrtno spoznavali tamkajšnji kolesarski park in njega širšo okolico. Pri tem smo se nekajkrat povzpeli na Standar (474 mnv), od koder smo na sosednji strani Plominskega zaliva občudovali južni del gorskega grebena, ki poteka vzdolž vzhodne obale Istrskega polotoka. Sklenili smo, da se za otvoritev nove sezone povzpnemo na Sisol (834 mnv), najvišji vrh južnega grebena Učke.

Brseč

Za izhodišče smo izbrali Brseč, idilično vasico ležečo na skalnem grebenu, kakih stopetdest metrov nad morjem. S parkirnimi prostori tu ne bi smelo biti težav, vsaj izven glavne sezone ne. Dve prostorni parkirišči sta tik pod glavno cesto, še večje se nahaja pri igrišču za golf. Kljub temu, da smo avto pustili v vasi, smo turo sklenili začeti na nadmorski višini, kjer je atmosferski tlak najvišji. Ob obali! Z idilične plaže Klančac, skrite med strmimi skalami, se vzpenjamo po ozki in dokaj strmi asfaltni cesti. Sprva nas vodi med počitniškimi vilami, malo višje mimo igrišča za golf, po dobrem kilometru in nekaj manj kot stopetdesetih višincih pa kolesarimo mimo pokopališča in cerkvice Sv. Stjepana. Le malo naprej, na razcepu zavijemo levo proti središču Brseča. Mimo cerkve Sv. Križa in bistroja Sisol kolesarimo vse do glavne ceste D66, ki povezuje Matulje in Pulo. Držimo se levo. Cesto že po pol kilometra zapustimo in zavijemo desno proti zaselkoma Periši oziroma Carići. Tu poiščemo kolovoz proti vasi Martina, ki ga tik za zadnjimi hišami preseka trasa LPP (Labinski Planinarski put), s katero se bomo v nadaljevanju dodobra spoprijateljili.

Južni greben Učke

Do vasi Martina nas čaka vožnja po čudovitem, ne prestrmem kolovozu. Na krajših odsekih je podlaga  gruščasta in kamnita, v večji meri pa, vsaj v zgodnjem spomladanskem času, je poraščena s travo. Po dveh kilometrih ne zavijemo navzdol proti Martini, marveč nadaljujemo z vzponom naravnost proti Goloviku. Pol kilometra naprej, tik za idilično obnovljeno domačijo, se držimo zgornjega kolovoza. Čakata nas še dva kilometra in dobrih stodvajset  višincev, ko v zaselku Škalameri pridemo do asfalta. Le tristo metrov naprej v zaselku Uhači pridemo do nam tako dobro znane trase kolesarske steze št. 8, ki se s Svete Jelene vzpenja proti Mali Učki. Kilometer naprej je asfalta konec. Čaka nas poldrugi kilometer vožnje po makadamu. Ko po natančno destih kilometrih vožnje pridemo do manjše kapelice in kamnite plošče, zapustimo traso kolesarske steze št.8 in nadaljujemo naravnost v smeri vrha Kobilina (564 mnv). Sprva se poldrugi kilometer spuščamo, sledi petsto metrov vzpona do razpotja, kjer se držimo desno. Lahko bi sicer nadaljevali po levi cesti, a bi bili v tem primeru prikrajšani za nekaj lepih razgledov proti notranjosti Istre. Ko pridemo do daljnovoda, se od ceste na desno odcepi kolovoz proti vrhu Kremenjak (827 mnv), kjer stoji ekstravagantno, poleti 2023 odprto planinsko zavetišče in opazovalnica ptic. Do razcepa pod daljnovodom se s Kremenjaka spušča tudi pešpot Via Adriatica, po trasi katere bomo nekaj časa nadaljevali. Sprva se spuščamo skozi Prodol, nakar sledi blagi vzpon do razgledne točke tik pod vrhom Šikovac (780 mnv). Že med potjo, še posebej pa z omenjnega razgledišča, lahko na zahodni strani v notranjosti Istre občudujemo prostrano Čepičko polje, proti severu nam pogledi sežejo do Čičarije in najvišjega vrha Učke (Vojak, 1401 mnv). Z nekaj dobre volje lahko opazimo celo traso železniške proge, ki je po drugi svetovni vojni povezovala Lupoglav z rudniki premoga v okolici Raše. Zaradi posedanja terena se je železniška proga na obronkih Čepićkega polja sesedla in nagnila ter postala turistična atrakcija, znana pod imenom »pijana proga«. Od razgledne točke steza Via Adriatica zavije proti vrhu Šikovac in naprej proti Sisolu, mi pa nadaljujemo z vožnjo po grobi gozdni cesti. Sprva nas čaka nekaj sto metrov izredno strmega vzpona do točke, kjer se cesta združi s prej omenjeno »nerazgledno« cesto. Le malo naprej se cesta ponovno razcepi. Leva trasa se strmo spušča v dolino proti Brseču, mi pa nadaljujemo po desnem kolovozu še poldrugi kilometer, kjer bomo z vožnjo za nekaj časa končali.

Pohodniški del

Panoramski kolovoz po katerem nadaljujemo poteka bolj kot ne po ravnem. Praktično ves čas lahko uživamo v čudovitih razgledih na kvarnersko obalo, mesteci Brseč in Zagore pa otoka Cres in Krk. In to kar med vožnjo. Nekje na sredi poti kolovoz preseka LPP, ki se z Brseča dviga proti Sisolu. Ko je položnega dela konec se kolovoza ne konča, tako kot je vrisano na kartah. Začne pa se tako »zverinsko« vzpenjati, da vožnja od tu naprej niti v sanjah ni več mogoča. Po približno štiristo metrih potiskanja se od kolovoza levo odcepi neoznačena in slabo shojena pešpot, po kateri bomo nadaljevali. Prvih nekaj deset metrov bo kolo potrebno prenesti, v nadaljevanju pa je kot alternativna izbira ponovno na voljo potiskanje. Kljub vsemu kar hitro prispemo do sedelca in markirane steze, po kateri potekata trasi tako pešpoti Via Adriatica kot tudi LPP (Labinski Planinarski put). Tu pustimo kolo in se peš odpravimo proti vrhu. Do tja nas čaka slabih štiristo metrov vzpona po označeni stezi, v večjem delu speljani po ostrih skalah. Na vrhu Sisol (834 mnv) je betonski blok in žig, ter imeniten razgled na kvarnersko obalo ter otoka Cres in Krk. Na obzorju v zaledju so vidni številni vrhovi, kot na primer Obruč (1376 mnv) in Fratar (1353 mnv), pa Snježnik (1505 mnv) ter Veliki Risnjak (1528 mnv). Na jugovzhodnem delu obzorja se nahaja severni Velebit, kjer z nekaj domišljije prepoznamo vrhove Velebitska Plješivica (1653 mnv), Veliki Zavižan (1676 mnv) in Gromovača (1676 mnv).

Po grebenu

Po isti poti se vrnemo do sedelca in z nekaj sreče tam puščenega kolesa. »Z nekaj sreče« je seveda šala, saj se na teh koncih obiskovalcev ravno ne tare. Še sploh ne ob delavnikih izven sezone. Čaka nas z naskokom najlepši del poti - trikilometrsko prečenje južnega grebena Učke in spust proti mestecu Plomin, eni najstarejših naselbin v Istri. Divje prostranstvo, človek in kolo. Pa temno modro morje tam nekje spodaj. Veličastno. Začetek sicer ni najbolj obetaven, saj je zaradi ostrih kamnov na stezi mestoma potrebno sestopiti, postaja pa vse skupaj z metra v meter bolj zabavno. Na prvem delu do vrha Bukovo (771 mnv) bi težko govorili o spustu, saj smo po kilometru poti praktično na isti nadmorski višini kot na začetku. Na naslednjih sedemsto metrih, kolikor jih prevozimo do vrha Kalić (712 mnv), je naklon le za odtenek opaznejši. Nekje na pol poti od Kalića proti razpotju  Zatreb (550 mnv) se steza spremeni v širok gruščast kolovoz, kjer vožnja postane za spoznanje  zahtevnejša. Ko pridemo do razpotja se steza razcepi. Naravnost proti Plominu se spušča označena pešpot 702, desno pa se odcepi pešpot 721, ki nas bo do Plomina pripeljala po trasi protipožarne ceste. Dimnik edine delujoče hrvaške termoelektrarne je s te točke praktično na dosegu roke. Na kilometru ki sledi, se nad pomanjkanjem strmine ne moremo več pritoževati. Povsem nesprijeta gruščasta cesta se na tem delu lahko pohvali z več kot 20% naklonom. Kolesom ne nudi praktično nobene opore in zahteva maksimalno zbranost. Ko cesta na višini okoli 380 mnv zavije ostro proti jugu strmina popusti in vožnja ni več tako stresna. Le malo naprej pod seboj že ugledamo idilično mestece, kjer si v enem od ne ravno številnih lokalov privoščimo osvežitev.

Povratek

Načrtovan povratek proti Brseču je bil bistveno »spektakularnejši« od opisanega v nadaljevanju. Na kartah je namreč vzporedno z glavno cesto vrisana pešpot, ki naj bi pod vrhom Lanišće (510 mnv) vodila vse do zaselka Fonovići, kjer bi se po nepolnih štirih kilometrih spustili nazaj na glavno cesto. V izogib morebitnim očitkom o polovičarstvu smo poskusili, a že po dobrem kilometru obupali. Steza je mestoma povsem zaraščena, zaradi obilice podrtega drevja vse bolj neprehodna. Preostalo nam ni drugega, kot da se vrnemo v Plomin do glavne ceste in se po njej odpravimo proti izhodišču. Dobrih deset kilometrov vožnje po glavni cesti je minilo kot bi trenil.

Komentar

Izjemna otvoritev nove sezone! Da ji nismo prisodili maksimalnega števila točk za fotogeničnost sta kriva pohodniški vložek in povratek po glavni cesti.