Plomin

Po tem, ko smo dan prej preizkusili par čudovitih trailov v kolesarskem parku Rabac, smo želeli preveriti še kako so videti kolesarske steze, ki jih ponuja spletna stran Istra Bike. Med res številnimi smo izbrali stezo s pomenljivim imenom »402 Teran«. Prevozili smo jo v celoti, dodali smo ji še kratek vzpon do Plomina.

Labin

Parkirno mesto pred hoteli v zalivu Maslinica se je prvi dan izkazalo za zelo priročno in zmagovalnega konja se pač ne menja. Pri Jedriličarskemu klubu prečkamo betonsko korito potoka Pećine. Na drugi strani mostu se držimo levo in se začnemo vzpenjati po kamnitem, dokaj strmem kolovozu. Po tej trasi poleg kolesarske steze Teran poteka tudi pešpot 801 ali steza sv. Justa, ki jo najdete na spletni strani Istra Trails. Bolj kot deset odstotni naklon nas na kilometru vzpona zdela nesprijeta, gruščasta podlaga. Ko pridemo do makadamske ceste, za hip pomislimo na odrešitev. Pa nas kar takoj prizemlji prometni znak z obvestilom o 19% naklonu. Da bilo vse skupaj še hujše, nas oznake že po dobrih dvesto metrih usmerijo desno na kamnito in še bolj strmo pešpot. Po dobrih stotih metrih pridemo do manjšega ribnika, od tu naprej je naklon sprejemljivejši. Naslednjega pol kilometra je v pešpot v celoti prevozna. Pripelje nas do nasada oljk, od tu naprej nadaljujemo po kolovozu. Čez nekaj sto metrov se pešpot 801 odcepi desno, mi pa na nadaljujemo naravnost po kolovozu. Ko v bližini Gondolićev prikolesarimo do ceste, se držimo desno proti Labinu, oziroma Presiki. Ko v neposredni bližini Labinskega pokopališča prispemo do glavne ceste, krožišče zapustimo v drugem desnem izvozu in po enosmerni stranski cesti nadaljujemo proti Presiki. Držimo se desno in se po ulici Paula Sfecija spustimo do Titovega trga, neposredno pred vhodom v staro mestno jedro. Po precej burnem začetku bo jutranja kava več kot zaslužena. Na nasprotni strani trga zapeljemo mimo mestne lože in nekaj časa kolesarimo po sprehajališču San Marco. Po dobrih dvesto metrih se na desno odcepi označena steza (pešpot 801), po kateri poteka tudi uradna in torej povsem legalna kolesarska trasa. Temu, kje vse je dovoljeno kolesariti po hrvaški Istri in kako dosledno so poti označene, bi lahko namenili celo poglavje.

Nabiranje kilometrov

Po pešpoti se spustimo do glavne ceste in krožišča v Škrilicah. V drugem desnem izvozu zavijemo proti novemu delu mesta. Po poldrugem kilometru precej prometne glavne ceste zavijemo levo proti zaselku Vinež. Sledi osemnajst kilometrov dolg odsek, ki poteka izmenično po asfaltnih in makadamskih cestah. Del poti poteka po ozemlju sosednje občine Raša. Raša je najmlajše istrsko mesto, nastalo v obdobju italijanske fašistične vladavine, v neposredni bližini premogovnikov črnega premoga. Ob poti naletimo na veliko število spomenikov NOV, ki pričajo o antifašističnem razpoloženju tukajšnjih prebivalcev med drugo svetovno vojno. Od vasi v notranjosti Istre, ki smo jih spotoma prevozili (Sveti Bartul, Snašići, Sveti Martin...), smo resnici na ljubo pričakovali precej več. Ne Toskane, morda le kakšno obnovljeno staro domačijo. Pa jo boste tu zaman iskali. Končno v vasi Štrmac prikolesarimo do glavne ceste Opatija – Labin. Prečkamo cesto in nadaljujemo mimo manjšega športnega igrišča in kraft pivovarne Labona. Sto metrov od pivovarne, za zadnjo iz niza nizkih vrstnih hiš, zavijemo levo na kolovoz.

Fianona

Spustimo se še sto metrov do razcepa, od koder se že vidi vrh dimnika plominske termoelektrarne. Držimo se desno. Sledi skoraj štiri kilometre enakomernega spusta proti luki Plomin (Porto Fianona). Več kot poldrugi kilometer je trasa speljana v popolnoma ravni črti, ves ta čas imamo pred očmi 340 metrov visoki dimnik. Ko smo tik nad termoelektrarno, originalna trasa kolesarske steze 402 Teran zavije desno proti Veselićem, mi pa nadaljujemo naravnost proti luki. Prečkamo kanal Boljunćice. Na drugi strani glavne ceste se začnemo po ozki asfaltni cesti strmo vzpenjati proti Plominu (Fianona). Strmo pomeni, da na razdalji enega kilometra, kolikor potrebujemo do  glavne ceste Opatija – Labin v središču Plomina, premagamo okoli 170 višincev. Na nasprotni strani ceste si v restavraciji Dorina privoščimo več kot zasluženo osvežitev.

Nazaj proti luki smo se namenili spustiti po pešpoti Labinski planinarski put. Po isti trasi poteka tudi pešpot Via Adriatica. Ko z vrta restavracije stopimo do ceste, jo prečkamo in se po ozki uličici spustimo nekaj metrov do imenitne župnijske cerkve sv. Jurja Mučenika iz 15. stoletja. Pred spustom si z bližnje razgledne točke še enkrat ogledamo edino še delujočo hrvaško termoelektrarno na premog, potem pa... Ja, vsaj v zgornjem delu se izbira ni izkazala kot najbolj posrečena, saj se dobršen del spuščamo peš, s kolesom v rokah. V srednjem delu je nekaj odsekov možno celo odpeljati, spodnji del pa poteka po voznih stopnicah. Na srečo je vsega skupaj le nekaj več kot šeststo metrov. Ko pridemo do obale se držimo desno proti mostu čez Boljunćico. Tu se pridružimo še trasi steze Planinarski put 703. Nadaljujemo proti betonskemu koritu, nad katerim poteka tekoči trak za premog. Preko stopnic se povzpnemo na drugo stran in pot nadaljujemo po precej strmi makadamski cesti proti zaselku Veselići. Ponovno smo na trasi kolesarske steze Teran, po kateri potekajo tudi številne omenjene pešpoti.

Standar

Na prvem razcepu se držimo glavne, leve ceste. Na ostrem levem ovinku ki sledi, se Planinarski put 703 odcepi in se v nadaljevanju precej strmo vzpenja proti Standarju. Seveda nadaljujemo po makadamski cesti. Zaradi nesprijete podlage se nam je vzpon proti Veselićem zdel precej naporen, dasiravno naklon tu ni prav ekstremen. V Veselićih se držimo trase Via Adriatica in dobrih dvesto metrov peljemo po isti poti, kjer smo se dan poprej vzpenjali proti izhodišču kolesarskega traila Espresso. Namesto da bi zavili na kolovoz proti zaselku Calussovo, nadaljujemo po vedno bolj strmi cesti do razpotja pod vrhom Standarja. Ta del, dolg poldrugi kilometer je izredno naporen, tako zaradi naklona kot tudi neprijazne podlage. Ker smo obisku vrha Standar (474) namenili samostojno turo smo se držali kolesarske steze Teran in med dvema antenama zavili na kolovoz, ki se sprva blago vzpenja, potem pa se strmo spusti do trase pešpoti 805 Staza Bellavista, ki nas po vzhodnem pobočju Prodola pripelje vse do naselja Mali Kosi. Po res garaškem vzponu se nam je ta del poti zdel naravnost sanjski. Pa gre le za dobra dva kilometra mestoma precej kamnite steze, ki pa se na srečo v pretežni meri spušča. Pestrost rastlinja je tu neverjetna, še posebej so nas očarale zaplate cvetočih perunik. Tudi razgledi na Kvarner in bližnji otok Cres niso od muh. Ko v Malih Kosih pridemo do asfalta, se držimo levo. Nekaj sto metrov naprej, pri odcepu za Ripenda Kosi je asfalta konec. Po razgledni makadamski cesti se spustimo proti Rabcu. Nekje sredi poti cesto prečka kolesarska steza Babewatch. še kilometer naprej pa steza imenovana Family Bike Trail. Na tem mestu smo si poleg obiska Plomina privoščili še drug odklon od originalno začrtane poti. Zamikala nas je vožnja po zeleno obarvani, popolnoma zglajeni in otroško lahki stezi, ki nas je pripeljali vse do obale.

Komentar

Če bi se izognili nabiranju asfaltnih kilometrov po notranjosti Istre, bi izlet gotovo pustil boljši vtis. Oznake za kolesarsko stezo Teran so v opisani smeri relativno slabo vidne. Postavljeno so tako, kot bi bile namenjene le kolesarjem, ki peljejo iz nasprotne smeri. In verjetno so si jo snovalci tako tudi zamislili. Namesto začetnega vzpona in kalvarije s Plomina proti Standarju, bi se bilo tam vsekakor primerneje spuščati...