Slivnica

Avtocesto zapustimo na Uncu in skozi Rakek nadaljujemo proti Cerknici. Ko nekaj sto metrov pred središčem mesta prevozimo krožišče in tik za njim peljemo mimo table z napisom Cerknica, na levi strani ceste uzremo prostorno P&R križišče »Trikotnik«. Več kot primerno izhodišče za tokratni izlet. Na Slivnico se nismo odpravili iskat coprnic, vešč in grdob, ki naj bi tam prirejale svoje plese,  kakor v Slavi Vojvodine Kranjske opisuje zgodovinar Janez Vajkard Valvasor. Osnovni cilj je bil preizkusiti kakšnega od popularnih slivniških trailov.

Podslivnica

Sužnji navad smo si podobno kot pred vzponom na Veliki Javornik tudi tokrat nameravali privoščiti jutranjo kavo v baru Kekec, pa na žalost ne obratuje več. Brez kave smo vklopili sledilnik in za bivšim barom zavili levo na Brestovo cesto. Na prvem razcepu, že čez nekaj deset metrov se držimo levo. Vseskozi se vzpenjamo. Na razcepu po približno petsto metrih vožnje se držimo ožje,  desne ceste. Da smo na pravi poti spoznamo po tem, da je asfalta že po nekaj deset metrih konec. Ne za dolgo, saj se že čez približno osemsto metrov ponovno znajdemo na glavni cesti proti Brezju. Že po dvesto metrih asfaltna cesta zavije levo v smeri Brezja, mi pa nadaljujemo naravnost po makadamski cesti proti domu na Slivnici. Komaj zaznavno se vzpenjamo proti  Zalokam, kjer cesta proti vrhu Slivnice zavije desno. Da ne bi bilo veselja prehitro konec, smo se odločili nadaljevati po samotni makadamski cesti naravnost v smeri vasi Otonica. Do tja nas čakajo približno trije kilometri blagega spusta. Prevozimo vas, se povzpnemo do asfaltne ceste in zavijemo ostro desno proti Podslivnici. Po neprometni cesti se izmenično komaj opazno vzpenjamo, pa zopet spuščamo. Dobrih dvesto metrov za tem, ko smo prevozili vas Podslivnica, se ostro desno odcepi gozdna cesta proti Grmadi, nekaj metrov naprej pa se od glavne ceste prav tako na desno odvoji slabši kolovoz, po katerem smo se namenili povzpeti proti Slemenu.

Sleme

Kolovoz po nekaj deset metrih pod pravim kotom zavije desno in se razcepi. Nadaljujemo po levem kraku. Poldrugi kilometer dolg kolovoz je sicer v celoti prevozen, očitno pa že kar nekaj časa ni bil v uporabi. Dobršen del vozišča je bil namreč popolnoma preraščen. S čemažem!!! Ko v vasi Sleme pridemo do asfalta, se držimo desno v smeri proti Mali Slivnici (863 mnv). Na koncu vasi se asfalt konča in z vožnjo preko slikovite planote nadaljujemo po ozki makadamski cesti. Pol kilometra od vasi, sredi prostranega travnika nekaj dodatne pozornosti ne bo odveč. Na desno se namreč odcepi komaj opazen travniški kolovoz, ki nas po sedemsto metrih na trenutke kar resnega vzpona pripelje do gozdne ceste. Držimo se levo in se spustimo do križišča z makadamsko cesto tik pod vrhom Male Slivnice. Po cesti, ki z Grahovega vodi proti Slivnici, kolesarimo dobra dva kilometra, ko v bližini lovske koče in spomenika NOB na eni ter ruševin cerkve sv. Miklavža na drugi strani ceste, prispemo do glavne ceste Cerknica – Slivnica. Med potjo do tu, se nam je mestoma odprl pogled na razmeroma dobro »zalito« Cerkniško jezero. Od tu do vrha nas čaka edini resnejši vzpon, saj na dveh kilometrih do izravnave pod Domom na Slivnici premagamo okoli 160 višincev. Z izravnave lahko po cesti (levi ali desni) nadaljujemo proti vedno dobro obiskanemu Domu na Slivnici, ali pa se še prej po strmem kolovozu čez smučišče povzpnemo do vrha Slivnice (1114 mnv). Resnici na ljubo, ta vzpon smo opravili kar ob kolesu. Z vrha se spustimo proti Domu, od koder so razgledi precej lepši kot s samega vrha.

 »Slivnica Trails«

Po (komajda) zasluženi osvežitvi se spustimo do omenjene izravnave, kjer na levi strani ceste poiščemo začetek kolesarske steze »Slivnica Flow«, na spletnem portalu Trailforks označene z modro barvo. Kar sledi je poltretji kilometer čistih užitkov. Mimo lepo vzdrževanih objektov so za manj vešče kolesarje speljani obvozi. Morda velja biti malce bolj zbran le v zgornjem delu spusta, saj se je na dveh mestih med izogibanjem skakalnici z nekaj nesreče moč zaplesti v kovinsko žico. Da bi bila izkušnja še bolj »prvinska«, steza na par točkah prečka betonirane mitralješke jarke, ostanke Rupnikove linije. Očarljivo!  Ko po dobrih dveh kilometrih pridemo do makadamske ceste, jo prečkamo in nadaljujemo naravnost v smeri Gradišča (858 mnv). Od tu proti Cerknici vodi črno obarvana steza »Slivnica Freeride«. Tudi poldrugi kilometer spusta ki sledi, se čisto prehitro konča. Na tem delu spusta je steza sicer bistveno slabše vzdrževana, črna barva pa je po našem mnenju kljub temu malce prestroga. Če pa ima kdo pomisleke in bi želel nadaljevati po lažji stezi, si lahko izbere zeleni »Uršula.com« trail. Ko prečkate malo prej omenjeno makadamsko cesto se držite desne steze, ki vas pripelje do makadamske ceste, po kateri smo se vzpenjali, manj kot dva kilometra od izhodišča..

Komentar

Kratka in prav nič naporna tura, ki še bolj kot z razgledi na Cerkniško jezero očara  s štirikilometrskim spustom po čudovito urejenih kolesarskih trailih. Vsekakor vredno ponovitve.