Rt Prklog

Da navdušenje po spomladanskem obisku Labina ne bi zatonilo v pozabo, smo se sklenili čim prej ponovno odpraviti do obale ob Kvarnerju. Krajše obdobje suhega vremena med krompirjevimi počitnicami, je po dveh bolj kot ne razmočenih mesecih prišlo kot naročeno. Po tem, ko smo v prvih dveh dneh prevozili praktično ves spomladanski repertoar, vključno z najlepšimi kolesarskimi stezami Bike Parka Rabac, nam je zadnji dan bolj kot ne po naključju uspelo spisati še eno čudovito zgodbo. Po navadi se osrednji cilji naših krožnih kolesarskih izletov nahajajo na najvišjih točkah in čeprav je bil tokrat z dobrimi tristo metri nad morjem najvišji Labin, smo za ciljno destinacijo proglasili Rt Prklog, komaj kak centimeter  višji od morske gladine.

Labin

Po trasi označene kolesarske steze 404 - Istarski razvod, ki jo med množico drugih najdete na strani Istra bike, smo se povzpeli proti Gornjemu Rabcu. Mimo strnjenega naselja se sprva razmeroma strmo dvigujemo, po slabih treh kilometrih, ko vozimo mimo zadnjih hiš strmina postaja znosnejša. Nekaj sto metrov naprej se znajdemo na sedlu, kjer se desno odcepi  trasa pešpoti 805 - Staza Bellavista, ene izmed številnih pohodniških poti, ki jih lahko najdete na spletni strani Istra trails. Po tej isti trasi se z zasleka Vicani do sedla spušča 1,7 km dolg kolesarski trail Scorpion, ki smo ga med spomladanskim obiskom Labina prevozili v nasprotni smeri. Da je spust po stezi Scorpion v veliko večji užitek kot vzpon, smo se prepričali dan poprej. S sedla se sprva nekaj sto metrov blago spuščamo, potem pa nadaljujemo bolj kot ne po ravnem proti glavni cesti Rabac – Labin. Držimo se desno in se začenjamo vzpenjati proti Labinu. Da bi vsaj za spoznanje razbili začetno monotonijo, že po nepolnih sto metrih cesto zapustimo in zavijemo na komaj opazen kolovoz. Do Škrilic kolesarimo po nezahtevni stezi Staza do trima,  na strani Trailforks označeni z zeleno barvo.  Po slabih petsto metrih se pridružimo trasi pešpoti 804 -Sentonina staza. Po stezi, imenovani tudi »pješačka staza Labin-Rabac«, se z nekaj dobre volje povzpnemo vse do zaselka Škrilice. Ko prevozimo krožišče, po ulici Alda Negrija nadaljujemo z vzponom proti jedru starega dela mesta Labin (320 mnv).

Terra Magica

Na Titovem trgu smo si v kavarni Velo kafe privoščili odlično jutranjo kavo, potem pa kar po glavni cesti (ulica Svete Katarine) nadaljevali proti krožišču tik ob mestnem pokopališču. V krožišču izberemo tretji izvoz v smeri zaselka Gondulići in po nepolnem kilometru pridemo do naslednjega križišča. Glavna cesta se nadaljuje naravnost proti Dugi Luki. Slednja se sicer nahaja neposredno na  naši poti, a bi nas spust po asfaltni cesti prikrajšal za marsikateri užitek. Levi (slepi) odcep je tisti, ki ga bomo izkoristili pri povratku v Rabac, ostane nam torej le še desna, makadamska cesta. A se po njej ne bomo kaj prida navozili. Že po desetih metrih se od ceste levo odcepi označena pešpot 802 - Staza Terra Magica, ki nam bo delala družbo naslednjih nekaj kilometrov. Začetni del poti po isti trasi poteka tudi Labinski planinarski put (LPP). Že po nepolnem kilometru izredno zabavnega spusta, vseskozi po gozdu in nezahtevni podlagi, pridemo do razcepa. LPP se nadaljuje naravnost v smeri proti Planinski koči Skitača (425 mnv), mi pa se držimo levo  (steza Terra Magica). Že po nekaj sto metrih se pešpot prelevi v betonski kolovoz, po katerem s spustom v ravni liniji nadaljujemo še dobrega pol kilometra. Ko pridemo do osamljene hiše in manjše jase sredi gozda, je utrjene podlage konec. Do zaliva Prtlog nas je od tu čakal le še kilometer  neuglednega, zaradi obilnih padavin močno razmočenega kolovoza. Tako ali drugače, čisto prehitro se znajdemo ob morju. Prtlog je bil do sredine 19. stoletja glavno pristanišče mesta Labin. Premogel ni  praktično nobene infrastrukture, uporabljali so ga izključno zaradi ugodne lege in dobre zaščite pred vetrovi.

Trasa steze Terra Magica se proti Dugi Luki nadaljuje neposredno ob obali, tik nad številnimi privezi za čolne. Pogled nanjo ni obetal ravno veliko vožnje, prej nasprotno, zato smo se preostanek poti do zaselka povzpeli po vzporedni gozdni cesti. Tik pred prvimi hišami smo se spustili nazaj do obale in se po ozki pešpoti namenili obkrožiti rt. Za prvo polovico poti bi le s težavo lahko rekli da je zabavna. Pešpot je namreč mestoma preozka za široka krmila gorskih koles. Še večjo nadlogo kot debla črničevja, zaščitene vrste hrasta ki le še redko kje tako dobro uspeva kot ravno tu, pa predstavljajo robidnice. Predno smo prispeli do vrha rta so nas pošteno obdelale. Zato pa druga polovica, oziroma povratek poteka po sicer kamniti, a ne pretirano »reliefni« pešpoti po zunanji strani rta. Idealna kulisa za »poziranje«...

Sveti Just

Sredi manjšega rta Goli, tik predno zavijemo proti notranjosti zaliva Šeničina, nas kamnite steze»odreši« kolovoz, po katerem se povzpnemo do parkirišča in naprej proti cesti, ki se z Duge luke vzpenja proti Gondolićem. Natančno tisti cesti, po kateri se zjutraj nismo hoteli spuščati, saj naj bi bila primernejša za vzpon. Kar je sicer res, a kljub temu smo morali na dobrih treh kilometrih premagati 260 višincev! Ko končno prispemo do križišča, kjer smo zjutraj zavili na pešpot 802, se držimo desno in zapeljemo v slepo ulico. Že smo na trasi pešpoti 801- Staza Svetoga Justa , ki ji bomo sledili vse do cilja v Rabcu. Po dobrih tristo metrih se na razcepu držimo levega, slabšega kolovoza, ki nas pripelje do nasada oljk. Na nasprotni strani nasada je kolovoza konec in nadaljujemo po dobro uhojeni pešpoti. Prvih petsto metrov  je spust položen, ko pa pridemo v bližino »ribnika« stvar postane precej bolj zanimiva. Zabava (vedno) čisto prehitro mine in znajdemo se na skalnatem kolovozu, ki nas nad spodnjo postajo Teleferike, nekdanje žičnice za prevoz boksita, pripelje do plaže Maslenica.

Komentar

Dokaz, da nam kdaj pa kdaj tudi brez dolgotrajnega načrtovanja uspe nadpovprečno zabaven kolesarski izlet. Poleg tega, da je spust s kolesom po obeh pohodnih poteh igriv,  je tudi povsem legalen. Verjetno ni treba poudarjati, da naj bo »osvajanje rta Prklog« rezervirano za obdobje izven glavne kopalne sezone...