Rogla iz Zreč

Z avtom sva se peljala čez Zreče (395m), po spodnji cesti, mimo tovarne Unior, štadiona... Avto sva pustila na parkirišču pred Tušem, ki je tik pred krožiščem, ki prekinja glavno cesto za Roglo. 

Par sto metrov za krožiščem je na desno odcep za Gorenje pri Zrečah. Na hitro se vzpnemo na 760 metrov. Na začetku vasi je tabla "Najlepša slovenska vas leta 2002", čeprav se ne zdi nič posebnega. V vasi se nahaja znamenita gostilna Smogavc, ki slovi po dobri hrani. Nadaljevala sva naravnost in zelo kmalu se je pojavila tabla z napisom Koroška vas. Če bi se table izmenjevale tako na hitro, bi bila tura zelo kratka. Vendar tiste s prečrtanim napisom še dolgo ni bilo. Raztegnjena vas do neskončnosti. Na koncu Koroške vasi je križišče, na levo se zavije za Jurgovo, midva pa sva nadaljevala naravnost po makadamu proti vasi Božje (937m). Do tu je bil opis v večji meri enak kot tisti pri smeri Sveti trije kralji. Sredi vasi Božje je večje križišče. Na desno in navzdol gre "glavna cesta" v Oplotnico, blago levo se nadaljuje makadam proti Domu na Osankarici (oznaka je za Jurgovo). Ostro levo pa zavije gozdna cesta in na to sva zavila tokrat. Prav tako kot »glavni« makadam, gre tudi ta cesta proti Jurgovem, v bistvu sta precej vzporedni, združita pa se za Lukanjo (za hišami). Sprva se cesta močno vzpenja. Po kakem kilometru pridemo na glavno makadamsko cesto, ki pelje v Planino na Pohorju. Nekaj časa gre bolj ali manj po ravnem, na prvem križišču (lepo ozačeno za Jurgovo) zavijemo desno. Od tu, pa do Lukanje gre samo navzdol, kaka dva do tri kilometre. Ko se pripojimo na cesto mimo Lukanje zavijemo levo in navkreber. 

Sledi bolj ali manj dolgočasen vzpon do spodnje postaje sedežnice Jurgovo. Cesta je vseskozi lepo označena, bolj kot ne dolgočasna, po gozdu in se blago vzpenja. Malo pred Kočo na Pesku (1423m) se začne asfalt. Pri Koči je križišče – naravnost gre cesta proti Lovrencu, midva sva zavila levo in navkreber. Čez kaka dva kilometra sva prišela na vrh Rogle (1517m).

Povratek

Po glavni cesti, približno petnajst kilometrov lepo speljanih ovinkov. Ker je bil delavnik ni bilo nobenega prometa – še kar užitno.

Komentar

Čeprav je bil še oktober, so bile tistega jutra temperature pod ničlo. Napoved je bila lepša za vzhodni del države. Vzpon na Roglo z Zreč je bil načrtno izbran, saj večji del vzpona poteka po osončenih južnih pobočjih Pohorja. Do popoldneva se je že segrelo. Izlet sicer ne bi bil nič posebnega, sva pa izkoristila bolj kot ne "kolesarsko neuporaben" dan.