Rakitna čez Pokojišče

Tako kot pred tednom dni, si tudi tokrat nismo zadali dela z iskanjem parkirnega mesta in avto preprosto pustili v Borovnici pred Sparom. Čeprav bi ob koncu tedna na parkirišču pred šolo mogoče  celo našli kak prostor v senci.

Pokojišče

Mimo že opevanega stebra  borovniškega viadukta se vračamo v smeri proti Vrhniki, prevozimo črpalko in pripeljemo v Dol pri Borovnici. Tu zavijemo levo v zaselek Laze. Po asfaltni cesti se vzpenjamo skozi naselje. Po dveh kilometrih in pol pridemo do gozda, kjer je asfalta konec. Še poldrugi kilometer  lepe makadamske ceste in pridemo do prvega razcepa, kjer se držimo naravnost. Na odcepu ki sledi, čez približno petsto metrov, zavijemo levo in navkreber. Od tu do izravnave nas čaka poldrugi kilometer precej strmega vzpona. Ko pridemo do glavne ceste, ki povezuje Verd in Pokojišče se držimo levo, v smeri Pokojišča. Sledi precej lagodna vožnja po široki makadamski cesti, sprva po gozdu v nadaljevanju pa preko posek in pašnikov. V Zavrhu pridemo do velikega gasilskega doma, kjer se držimo asfalta desno proti Pokojišču. Na desni strani ugledamo simpatično cerkev svetega Štefana. V križišču, kjer se levo v dolino odcepi cesta proti Borovnici, zavijemo desno proti Padežu. Pod vasjo Padež je asfalta konec. Nadaljujemo naravnost po makadamski cesti v smeri Cerknice in uživamo v pogledu na Vinji vrh. Na razcepu čez nekaj sto metrov zavijemo levo, na markirano gozdno cesto proti soteski Pekel. Peljemo mimo odcepa kolovoza za Vinji vrh, po isti trasi poteka tudi Notranjska planinska pot proti Slivnici.

Pekel

Po nekaj sto metrih spusta glavna cesta proti Kožljeku zavije desno, mi pa se spustimo po markirani gozdni cesti proti Peklu. Na naslednjem odcepu se držimo desno v smeri slapov. Na izravnavi ki sledi, se strmo levo proti dolini spušča pešpot proti Hudičevem zobu ter slapovom ena, dva in tri. Prav tako strmo, le da na desno se pešpot spušča proti slapovoma štiri in pet. Kolovoz naravnost se nadaljuje le še nekaj deset metrov do manjše koče. Tu lahko pustimo kolo, prečkamo Borovniščico in se po desni strani po stopnicah spustimo nekaj deset metrov niže ter si ogledamo najvišje ležeči slap v Soteski Pekel. Vsi zemljevidi trdijo, da teče skozi borovniški Pekel Borovniščica, domačini pa vztrajajo, da Borovniščica nastane z zlitjem Otavščice (ki teče skozi Pekel) in Prušnice tik pred Borovnico. Glede na to, da domačini svoje kraje najbolje poznajo, bomo potoke v nadaljevanju poimenovali  po njihovo.

Po isti poti se vrnemo do razcepa in nadaljujemo z vožnjo v smeri Kožljeka, praktično ves čas ob Otavščici. Po dveh kilometrih in pol lagodne vožnje sledimo strugi potoka in zavijemo na odcep ostro levo. Glavna cesta se nadaljuje v smeri Kožljeka. Peljemo mimo večje stanovanjske hiše, še tristo metrov naprej pa pripeljemo do razcepa, kjer se držimo levo. Cesta vodi neposredno čez strugo. Od tu naprej gre tudi po kartah sodeč že  za Otavščico. Ne preostane nam drugega, kot da zapeljemo čez vodo. Te po daljšem deževnem obdobju ni bilo ravno malo. Takoj na drugi strani je razcep, kjer zavijemo  levo in se po drugem bregu Otavščice nekaj časa vozimo v nasprotni smeri. Čez približno petsto metrov se držimo ostro desno in navkreber proti vasi Župeno. Cesta naravnost se namreč spušča proti Brezovici. Dobrega pol kilometra naprej zapustimo glavno cesto in zavijemo levo na označeno gozdno cesto proti Krimski jami. Po kilometru konkretnega vzpona pridemo do table, ki označuje Krimsko jamo. Pri tabli zavijemo levo na markiran kolovoz in si ogledamo množično grobišče iz 2. svetovne vojne.

Medvedji slap

Po isti poti se vrnemo do ceste in z vožnjo nadaljujemo poldrugi kilometer do mesta, kjer cesta zavije ostro desno in v dolino (malo niže se cesta konča). Sredi omenjenega ovinka se na desno odcepi blaten kolovoz, ki vodi proti glavni cesti Cerknica – Rakitna. Po petsto metrih borbe z blatom se kolovoz razcepi, tu se držimo desno. Razcep ni prav izrazit, zato na tem delu velja biti zbran. Po dodatnega pol kilometra »blatne kopeli« pripeljemo do asfaltne ceste. Zavijemo levo v smeri proti Rakitni, že čez tristo metrov pa asfalt zapustimo in zavijemo desno na gozdno cesto. Slednja  je speljana visoko nad strugo Rakiškega potoka in v nadaljevanju  postaja vse slabša. Po slabih treh kilometrih vožnje pripeljemo do poseke, kjer je lovska opazovalnica in krmišče za divje živali. S tega mesta je moč slišati Rakiški potok, kako pada deset metrov v globino. Medvedji slap. Če je verjeti Open Street Map karti, bi morala nekje s tega mesta proti slapu voditi pešpot, a je na žalost nismo našli. Intuitivno smo odkrili slabo shojeno »stezo«, po kateri se divje živali najverjetneje spuščajo do vode. Ne brez težav smo se spustili do Rakiškega potoka v neposredno bližino vrha slapa. Pod slap se od tu ni mogoče spustiti, zato smo si ga ogledali le od zgoraj in se vrnili do koles. Z vožnjo nadaljujemo po gozdni cesti, ki je od tu naprej v precej boljšem stanju. Po štirih kilometrih, v neposredni bližini glavne ceste, zavijemo desno na Pentljo in se po njej spustimo do Rakiškega jezera (789m).

Spust za sladokusce

Na zahodni strani jezera prečkamo glavno cesto in nadaljujemo z vožnjo po ozki asfaltni cesti proti zaselku Novaki, od tu naprej pa po makadamu proti razpotju Smrekovec. Tu ne zavijemo levo proti Krimčščku, niti desno proti Smrekovcu, marveč nadaljujemo po kolovozu v smeri Borovnice. To je tisti kolovoz, po katerem smo se pred tednom dni potili na vzponu proti  Novaški gori. Zelo kratek čas se kolovoz vzpenja, po tem pa sledi spust. Roko na srce, na dol je ta kolovoz prava simfonija in v trenutku se znajdemo na Kavcu. Prečkamo gozdno cesto in nadaljujemo po markiranem kolovozu proti Zabočevem. V zgornjem delu je kolovoz gruščast in precej neugoden. Kolovoz se čez tristo metrov obrne proti severozahodu in se od tu nadaljuje s čudovito pešpotjo. Po slabem kilometru in pol vožnje po stezi se spustimo do ceste, ki na levo vodi proti Zabočevem. Da veselja ne bi bilo prehitro konec, prečkamo cesto in z vožnjo nadaljujemo po kolovozu ostro desno. Ko pridemo do ovinka, kjer gre glavni kolovoz levo in navkreber, se praktično pod ostrim kotom na levo odcepi slabši kolovoz, po katerem nadaljujemo spust. Sledi le še vožnja čez prostran travnik do Zabočeva kjer se znajdemo na asfaltu. Preko vasic Niževec in Dražica se po asfaltni cesti vrnemo do izhodišča.

Komentar

Čeprav opisana tura nima izrazitega vrha, pa z obiskom zgornjega dela soteske Pekel in spustom do Medvedjega slapa, čudovito zaokroži zgodbo izpred tedna dni, ko smo prevozili greben Novaške gore in se potikali po soteski reke Zale. Rakitna je zakon!