Menina iz Bočne

Dolina reke Drete se pravilno imenuje Zadrečka dolina. To je dolina na severni strani Menine. S te strani je po cesti na Menino možno pripeljati s Črnivca, Nove Štifte in iz Bočne. Najkrajša je cesta iz Bočne. V Bočno najhitreje prideš, če zapustiš avtocesto na Vranskem, zaviješ proti Praprečam in preko Rovta pod Menino nadaljuješ proti Šmartnem ob Dreti. Tu zaviješ desno proti Gornjemu Gradu in čez dobra dva kilometra prideš v Bočno (420m).

Po gozdu do vrha

Smer za Menino je lepo vidno označena, kakih sto metrov naprej od trgovine zaviješ levo proti cerkvi. Če ti jo slučajno uspe najti. Trgovino. Pod cerkvijo je lepo označeno parkirišče, kjer pustimo avto. Druga možnost priti v Bočno (iz celjske strani) je sicer malo daljša, gre pa čez Mozirje. V Nazarjih moraš zaviti levo v »center« in od tu naprej proti Gornjem Gradu.  Oznak seveda ni, saj gre glavna cesta za Gornji Grad iz Ljubnega. Na poti do Gornjega Grada stojijo omenjeni vasi - Šmartno in Bočna. Skratka, zapustimo parkirišče po ozki asfaltni cesti proti Menini. Asfalt gre konstantno navkreber in po dobrem poldrugem kilometru ga zmanjka. Ko se asfalt konča, zavijemo desno proti kmetiji Šemprimožnik, ki se nahaja nad zvonikom cerkve Svetega Florjana. Od tu se ponuja nekaj malega razgleda na dolino in okoliške planote, sicer pa cesta poteka ves čas po gozdu. Makadam je ves čas lep in utrjen, cesta pa gre ves čas po gozdu. Z lahkoto bi jo primerjal z makadamskim delom ceste na Krim. Povedano drugače, precej dolgočasno. 

Morda je malo bolj napeta, kljub temu pa je izredno enakomerna. Če je kondicija prava, je mali zobnik spredaj celo pot na dopustu. Mirno lahko rečem, da je to najbolje označena cesta, pa čeprav ni nobene prave potrebe za to. Praktično ni mesta, kjer bi se lahko izgubil. Gornjegraški planinci so očitno zelo pedantni. Po 7,5 kilometra prispemo na Pesek, še malo naprej je odcep Trapezarija. Tu se cesta malce zravna, ravni del traja skoraj do odcepa za Novo Štifto (Greben, 1145m). Med tema dvema odcepoma se na parih mestih ponuja lep razgled na strehe Gornjega Grada. Od tu se cesta spet začne vzpenjati, seveda ne prehudo. Zadnji odcep pred vrhom se imenuje »Zelen«, od tu sta le še kaka dva kilometra do vrha.

Povratek

Spust po isti poti, različica ki kar vabi pa je: nadalljuješ proti Tuhinjski dolini do Nove Poljane, kjer zaviješ levo na kolvoz čez pašnike, ki kmalu izgine v gozd. Od tu je dobra dva kilometra strmega kolovoza, potem pa bi, z malo sreče, moral priti v Slopeh do ceste  za Rovt pod Menino. Ta del je kot vzpon opisan v različici Menina iz Gornjega Grada. V našem primeru pa se držimo bolj levo, mimo kmetije Potočnik in v Bočno pridem ravno na mestu, kjer se začne asfalt za navzdol proti cerkvi.

Komentar

Kot že nekje omenjeno, najdolgočasnejša pot na Menino. Zaradi vožnje po gozdu vse do vrha, smo prikrajšani za marsikateri razgled, ki smo ga deležni pri vzponu iz Tuhinjske smeri. Občutki na samem vrhu pa so taki kot vedno. Božanski.