Krim - Ledena jama

Od Gostilnice Jezero, v bližini katere  smo tudi tokrat pustili avto, se vrnemo do glavne ceste Ig – Podpeč in zavijemo levo proti Podpeči. Na krožišču v Podpeči nadaljujemo naravnost, proti Borovnici. Po precej prometni cesti vozimo do drugega odcepa za Rakitno in Kamnik pod Krimom. Sredi vasi peljemo mimo Šuštarjeve hiše, na kateri je spominska plošča talcem, ki so jih leta 1942 na tem mestu ubili Italijani (12). Proti središču Kamnika pod Krimom je mogoče tudi po cesti, ki se od glavne ceste tik pred mostom čez manjši pritok Ljubljanice odcepi na levo in je označena z znakom za slepo ulico. Gre za cesto skozi naselje, ki je vse do pod hriba asfaltirana. Ko se začne vzpenjati, in to prekleto strmo, pa je asfalta konec in potrebno je kar močno stisniti zobe, da speljemo klanec do gostilne Zgornji Kirn. Po katerikoli različici že pridemo do središča vasi, za gostilno Zgornji Kirn zavijemo desno in navzdol.

Po kolovozu...

Za zadnjimi hišami v vasi je asfalta konec. Z vzponom nadaljujemo po širokem makadamu. Po dobrih petsto metrih makadama glavna cesta zavije ostro levo in navkreber, mi pa nadaljujemo po gozdni cesti na desno. Čez približno štiristo metrov cesto preseka kolovoz, po katerem zavijemo levo in navkreber. Podlaga je sicer na trenutke precej kamnita in gruščasta, ampak je vzpon bolj kot ne v celoti prevozen. Po 1200 metrih pridemo do manjše poseke na izravnavi, do katere bi lahko prišli tudi po cesti, če bi nadaljevali po njej, namesto da smo krenili po kolovozu. S te izravnave na desno vodi v dolino že omenjena gozdna cesta, ki se resnici na ljubo prvih nekaj metrov vzpenja. Prečkamo poseko, kjer sta na nasprotni strani dva kolovoza. Eden gre levo, mi pa krenemo po tistem, ki vodi naravnost.

Naslednji kilometer  se je  priporočljivo občasno ozreti na gps, saj je kolovoz na nekaterih mestih povsem nezvožen in ga zlahka zamenjamo s kakšno bolj svežo vlako, ki pa ni nujno da nas bo vodila v željeno smer. Po dobrem kilometru izmeničnega potiskanja in vožnje pridemo do gozdne ceste, ki pa jo le prečkamo in nadaljujemo po kolovozu. Ta je na začetnem delu izredno strm, na srečo pa strmina ne vztraja prav dolgo in čez dobrega pol kilometra pridemo do gozdne ceste.

...ali obvozu

Do te točke je mogoče priti tudi precej bolj elegantno in sicer brez potiskanja kolesa in nepotrebnega tratenja energije. Namesto da bi za Kamnikom pod Krimom zapustili cesto in zavili na kolovoz, nadaljujemo po cesti. Naredimo sicer malo daljši obvoz, ampak je vzpon precej lagodnejši. Približno tri kilometre naprej pridemo do razcepa, kjer se po glavni cesti na levo lahko spustimo dobrih sto metrov do že omenjene poseke. Še bolje pa bo, če nadaljujemo po gozdni cesti desno in navkreber. Ta je na karti vrisana kot kolovoz, v resnici pa gre za povsem dostojno gozdno cesto, ki ves čas poteka praktično vzporedno s kolovozom, opisanim v osnovni različici. S to razliko, da je orientacijsko veliko enostavnejša in prevozna brez težav. Po poldrugem kilometru pridemo do gozdne ceste, kjer se držimo levo in blago navzdol. Že čez par sto metrov pridemo do točke, kjer se na našo cesto priklopi kolovoz, opisan v prvotni verziji.

Nadaljevanje proti Rakitni

Ne glede na to, ali smo se mučili po kolovozu ali pa se malo bolj  na okrog pripeljali po gozdni cesti, čaka nas približno sedemsto metrov  blagega spusta, da pridemo do makadamske ceste. Ta na levo vodi proti Lovskemu domu v Plehanovem Lazu in naprej proti Gorenji Brezovici, mi pa krenemo desno v smeri Borovnice. Sledi  1,7 kilometra blagega spusta do »V« razcepa, kjer krenemo po ožji gozdni cesti levo in navkreber. Na naslednjem kilometru in pol se po lepi gozdni cesti vzpnemo za dobrih 120 višincev, do nadvse zanimivega razcepa. Cesta po kateri smo prišli se nadaljuje proti Rakitni, pod ostrim kotom se na levo odcepi gozdna cesta v smeri Gabrovega vrha, na istem mestu pa cesto preseka še markiran kolovoz. Desno v dolino kolovoz pelje proti Zabočevem, levo navzgor pa proti Rakitni. Krenemo po slednjem. Do naslednjega razcepa, na sedlu med Krimščkom in Smrekovcem, je približno poldrugi kilometer, zadnjih dvesto metrov blago navzdol. Kar se vzpona tiče, prvih petdeset metrov je izredno strmih, podlaga pa je kot struga hudournika. Na dvestotih metrih ki slede, tudi ni pretiranih razlogov za optimizem. Svež in z obilo trme bi jih morda celo prevozil, kdo ve. No, nadaljevanje pa je za malenkost boljše.

Ko pridemo do razpotja na sedlu, se po gozdni cesti spustimo proti Rakitni. Levo in navkreber gre kolovoz proti vrhu Smrekovca,  desno in sprva navzdol pa proti  vrhu Krimščka. Ko se spustimo do prvih hiš v zaselku Novaki, pri domačiji s hišno številko Rakitna 1a zavijemo  levo na kolovoz, ki nas sprva med hišami, kasneje pa preko slikovitih travnikov pod južnimi obronki  Smrekovca, popelje do glavne ceste Podpeč – Rakitna. Prečkamo cesto in po trasi Pentlje vozimo do glavne makadamske ceste, ki povezuje Rakitno z Gornjim Igom.

Proti vrhu Krima

Skoraj pet kilometrov vozimo po široki makadamski cesti, ki zna biti ob koncih tedna precej prometna. Ves čas se blago vzpenjamo, šele zadnjih sedemsto metrov, od Brancljeve senožeti  do odcepa za vrh Krima, se spuščamo. Na odcepu zavijemo levo in se lagodno vzpenjamo proti Domu na Krimu (1107m). Od mesta, kjer smo prečkali glavno cesto Podpeč – Rakitna pa do vrha Krima, se na osmih kilometrih ne zgodi nič omembe vrednega.

Živahen spust

Po cesti, kjer smo se vzpenjali, se spustimo za dobrih petsto metrov do izravnave. Malo naprej od odcepa kolovoza proti Lopušniku, v dolino vodi  markirana pešpot. Spustimo se po stezi, ki je na začetku zelo obetavna. Ampak res samo na začetku. Že po dobrih petdeset metrih se steza spremeni v precej neprijeten, gruščast kolovoz. Ko se od kolovoza na desno odcepi pešpot, se držimo kolovoza. V nadaljevanju pridemo do precej velike skalnate ovire, ki pa jo je po levem robu z malo sreče moč prevoziti. Malo niže pridemo sicer na položen, a zaradi ostrega kamenja izredno neprijazen del. Sledi lep tekoč del mimo jase in lovske opazovalnice na desni strani. Na strmejšem delu se od kolovoza, ki se nadljuje proti Strmcu, odcepi markirana pešpot proti Jezeru in Preserju (razpotje Jelenci). Zavijemo levo na pešpot in že čez nekaj metrov se znajdemo na poseki. Ko prečkamo poseko, se v gozdu pešpot začne strmo spuščati v dolino. Iz točke, kjer pešpot preseka kolovoz, se imamo možnost spuščati po označeni poti naravnost, ali pa po DH trailu, bolj desno. Sicer sta obe verziji izredno strmi, ampak kljub vsemu je markirana steza za spoznanje lažje prevozna.

Ledena Jama

Ko se prebijemo do Tomišeljske ceste, je najhuje za nami. Prečkamo cesto in nadaljujemo v dolino proti Planinci. Vsaj na začetku se je priporočljivo izogniti markirani poti in se držati steze desno, čeprav je prvih nekaj metrov bolj »na glavo«. Desna steza je namreč bistveno bolj tekoča, z bolj gladko podlago. Po nekaj sto metrih se pešpot nadaljuje po čudovitem kolovozu, ki  je bil še nekaj let nazaj prava »nočna mora« zaradi izjemno gruščaste in nesprijete podlage. Po približno kilometru kolovoza pridemo do izravnave, kjer zapustimo markirano pešpot proti Planinci. Tu se držimo bolj zvoženega kolovoza desno. Po širokem kolovozu se spustimo do ceste, ki povezuje Planinco s Tomišeljsko cesto. Krenemo desno proti Tomišlju, peljemo pod lovsko opazovalnico in le malo naprej zapustimo cesto in skrenemo na neoznačen kolovoz.  Čez približno petsto metrov pridemo do Ledene jame, ki so jo prebivalci Planince nekoč uporabljali kot naravni hladilnik. Po ogledu jame po kolovozu nadaljujemo proti dolini.

Ne daleč naprej od mesta, kjer se naš kolovoz združi s tistim iz Planince, pridemo do prvih hiš in asfaltne ceste. Se pa tik pod mestom združitve obeh kolovozov na levo odcepi pešpot proti domačiji Špelin. Sicer bomo tudi v tem primeru kaj kmalu na asfaltu,  zavijemo levo in na »V« razcepu čez dvesto metrov krenemo po zgornji makadamski cesti , ki nas po zahodni strani jezera pripelje do izhodišča.

Komentar

Če združite opisani spust z različico vzpona po kolovozih, dobite verjetno tehnično eno najbolj zahtevnih kombinacij, kar jih Krim premore. Ogled Ledene jame sam po sebi sicer ni presežek, vsekakor pa je dodana vrednost. Odlično!