Blekova planina

Avtomobil pustimo na parkirišču pred starim Špikom in se po kolesarski stezi odpravimo proti Kranjski gori in naprej proti Podkorenu. Tako se imamo priliko pred vzponom vsaj malo ogreti.

Vzpon

V Podkorenu prečkamo glavno cesto in krenemo navkreber proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Kak kilometer pred prehodom zavijem ostro desno na lep makadam (1). Vzpona do odcepa ni kaj prida (Kranjska gora 810m nmv, odcep 1080m nmv), od tu naprej pa je občutek, da greš bolj ali manj po ravnem. Na veliko mestih se ponujajo čudoviti razgledi na dolino in okoliške vrhove, zato niti za trenutek ni dolgočasno. Na prvem križišču (2) peljemo naravnost. Odcep ostro levo pelje proti Jerebikovcu. Do Jureževe planine mine kot bi trenil. Na razpotju (3) peljemo naravnost, odcep levo gre proti Bavhi. Pot postaja vse bolj strma, a še zdaleč ni prehudo. Ko se pot začne spuščati proti Železnici (4) zavijemo levo in navzgor po slabšem kolovozu in čez travnike. Vzpon do koče na vrhu Blekove planine je kratek, a naporen. Na vrhu je lep, odprt travnik s kočo, ki stoji praktično na sami meji z Avstrijo (5). Hotela sva nadaljevati proti Trupejevem poldnevu, a se je nebo grdo pooblačilo. Začelo je tudi močneje pihati, pripravljalo se je na nevihto. Zato sva se odločila za plan B, ta pa se je kasneje izkazal za najlepši del poti.

Povratek

Vrnila sva se torej do razpotja (4) in zavila levo proti Železnici. Čez par sto metrov sva zavila ostro desno (6) po slabem kolovozu. Sledil je fenomenalen spust ob hudourniški strugi Jermana proti Srednjemu vrhu. Pot je ves čas gruščnata in le s težavo sem držal balanco vse do vasi. Boleč užitek, a na srečo so boleli le prsti na rokah in ramena. Nobenega padca. Ko sva prišla v vas, sva zavila levo (7), na odrešilni asflat, a le za kratko. Že po nekaj deset metrih sva zavila levo (8) na kolovoz, ki gre sprva čez travnike kasneje pa se nadaljuje kot gozdna vlaka/pešpot. Spustila sva se mimo domačije Frtalež. Pri prvih hišah sva zavila desno (9), prečkala hudournik in nadaljevala proti Savi. Ko sva prečkala Savo sva zavila levo, nadaljevala kar po glavni cesti preko Martuljka do starega Špika.

Komentar

Na tej turi ni zahtevnih vzponov, razen zadnjih nekaj sto metrov pred kočo na Blekovi planini. Zato pa je toliko bolj tehnično zahteven spust proti Srednjem vrhu in naprej v dolino. Kar se pokrajine tiče, je to ena lepših tur, zato se tja gotovo vrnemo.