Uršlja gora

Avtomobil pustimo na parkirišču pri Termah Topolšica (430m). Vračamo se slab kilometer po cesti proti Šoštanju, in zavijemo levo pri smerokazu za Zavodnje in Črno na Koroškem. Čez slaba dva kilometra pridemo do glavne ceste in zavijemo levo proti Črni na Koroškem.

Sleme

Do Slemena (1080m) sledi trinajst kilometrov enakomerno vzpenjajočega se asfaltnega klanca. Na srečo cesta običajno ni pretirano prometna. Ko pridemo v Šentvid, se nam za kratek čas ponudi pogled na oddaljeni vrh Uršlje gore. Na sploh je do Slemena, če izvzamemo sam vrh Uršlje gore, razglednejši del omenjene ture, saj nas kasneje pot večino časa vodi po gozdu. Slab kilometer od vrha Slemena je odcep na desno za Uršljo goro in Javorje (označeno) (1). Od tu naprej je cesta makadamska in se vije bolj ali manj stalno po gozdu. Čez kak kilometer komaj spoznavnega vzpona je križišče. To na karti ni najbolje vrisano, saj tam obstaja še cesta, ki gre na levo in te lahko zmede. Oznake pri nas se pač bolj težko kosajo s tistimi v Karnijskih Alpah. Desno gre cesta proti Slovenj Gradcu (2) (po desni strani Kotnikovega vrha proti Vernerici), lahko bi šli tudi tu in se na našo pot priključili pri Križanu (4). Pot bi bila v tem primeru malo daljša, ampak… Leva pot, kot rečeno sploh ni vrisana. Mi nadaljujemo naravnost proti Sv. Magdaleni in Javorju. Čez dobrih petsto metrov pridemo do kapelice in oznake na desno proti Uršlji gori. Nadaljujemo pod Kotnikovim vrhom (gozdna jasica), od tu naprej sledi relativno strm spust po poti, ki je na karti vrisana kot kolovoz (3), v resnici pa je čisto lep makadam, po katerem se spustimo vse do jase, kjer stoji kmetija Križan (4). Pri Križanu nadaljujemo na levo in v breg. Desna cesta gre proti Slovenj Gradcu in Zgornjem Razboru, glej zgoraj. Cesta vodi sprva mimo pašnikov, potem pa spet v gozd in navkreber. Čez dobra dva kilometra pridemo do križišča, kjer cesta naprej pelje proti Narovskim ledinam, mi pa zavijemo ostro desno proti Uršlji gori (5). Od tu, pa do parkirišča in rampe je slabe štiri kilometre dokaj strmega vzpona po ne najboljšem makadamu. Vmes se na mestu, kjer naša cesta preseka pešpot na Uršljo  (zapuščena kmetija Šišernik) (6) gozd odpre in od tu smo deležni nekaj razgledov. Ko pridemo do rampe (7) (1415m) nas čaka najhujše – cesta od tu pa vse do vrha je prekleto strma. Čez približno dvesto metrov prvi sestop, pa rinjenje, pa spet in spet. Startati na taki strmini je nemogoče, obrneš se pravokotno na smer in zaviješ, pa spet kakih sto metrov, če ti uspe. In tako do vrha. Predvidevam, da to strmino v celoti prevozijo res le najboljši. Na vrhu je cerkev Sv. Uršule, RTV antena, planinski dom, križ na samem vrhu (1699m) in čudoviti razgledi v dolino (na sever proti Ravnam, Prevaljam in Mežici, na vzhod proti Slovenj Gradcu, na zahod proti Raduhi in Peci. Skratka, bolj kot ne edina res lepa stvar pri tej turi (8).

Narovske ledine

Po pešpoti nadaljujemo proti Narovskim ledinam. Sprva gre pot mimo antene in križa čez travnik in je lepo prevozna, takoj zatem pa, ko se začne spuščati pridemo na skale in je kolo treba za kratko nositi. Nekaj metrov je kolo več v rokah kot na podlagi, potem pa pot postaja sicer s težavo, a prevozna. V nadaljevanju je na gosto posejana s skalovjem, ki pa je za tolažbo bolj ali manj zaobljeno. Proti koncu spusta podlaga postaja kombinacija strjene zemlje in korenin, pravo olajšanje, na koncu pa pridemo do makadamske ceste, ki mimo Narovskih ledin pripelje iz Kotelj (Raven). Če zaviješ desno, je čez slab kilometer na levi strani Koča na Narovskih ledinah (9), na levo pa te mimo osamljene kmetije Narovnik cesta pripelje do križišča s cesto, ki smo jo gor grede zapustili – proti vrhu Uršlje - in naprej do Križana. Nekje med Narovnikom in omenjenim križiščem je na karti na desno vrisana pešpot (10), po kateri bi teoretično lahko prišel na cesto za Jurinov graben in naprej za Sv. Magdaleno. Ta pot je povsem zaraščena in se po par sto metrih povsem izgubi v neočiščenih posekah. Tu je nemogoče strmo, zato sem se s kolesom v rokah in spraskan od suhih vej vrnil navzgor na cesto. Torej, sledil je povratek mimo Križana in vse do Slemena po isti poti, kjer sem se vzpenjal.

Povratek

Na Slemenu zavijemo desno, proti Andrejevemu domu in Belim vodam ter Smrekovcu. Čez kakih sto metrov zavijemo malo navkreber proti Belim vodam. Levo in navzdol je Andrejev dom. Po začetnem klancu je več kilometrov lepega makadama, blago navzdol, po hosti. Cesta pelje mimo Počivalnika (Lovski dom, kapelica), kmalu za tem se začne asfalt in že si v Belih vodah. Od tu je strm asfaltni spust do Florjana in od tu naprej do Topolšice.

Komentar

Zaradi dolgega vzpona do Slemena mi je zmanjkalo energije za premaganje izredno strmega zaključka. Naslednjič turo ponovim iz Kotelj. Bolj kot zanimiv, je opisani vzpon naporen. Razen izredno lepih razgledov iz vrha in nekaj tekočih odsekov ob spustu proti Narovskim ledinam, tura ne ponuja presežkov.