Tre Cime di Lavaredo

Tudi pričujoči »cestarski« vzpon na Tre Cime lahko uvrstimo v rubriko »kolateralna škoda« opustošenja po neurju leta 2018. Ker je v okolici Sappade zmanjkalo primernih cest, ki bi bile prevozne, sem v turističnem uradu povprašal za nasvet in... Sploh ni bilo tako slabo. Tre Cime, v prevodu trije vrhovi, so namreč zaščitni znak Dolomitov, ki so bili leta 2009 dodani na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Kljub temu, da gre za orientacijsko zelo enostaven izlet, sem si omislil karto Tabacco 17 Dolomiti di Auronzo e del Comelico. Navdušen sem odkril, da obstaja tudi vzporedna makadamska cesta ki pelje od Auronza pa vse do Lago di Misurina, označena kot »Tre Cime bike« ali »Pista ciclopedonale«. Da veselje ni trajalo predolgo, je poskrbela zapora, le malo za zaselkom Giralba. Na srečo je cesta iz Auronza proti jezeru Misurina, imenovanem tudi “Perla delle Dolomiti”, precej neprometna. Za razliko od tiste, ki proti istem jezeru pripelje iz zahodne smeri, iz Cortine d'Ampezzo. Prvih deset kilometrov iz Giralbe (930m) se neopazno vzpenjamo in opravimo odlično ogrevanje. V naslednjih sedmih kilometrih, ki sledijo do Lago di Misurina (1756m) pa se dvignemo za dobrih šeststo metrov. Kak kilometer pred jezerom se cesta združi s tisto s Cortine d'Ampezzo. Ko obvozimo jezero, se na desno odcepi cesta proti Tre Cime di Lavaredo. Dobrih šest kilometrov lepo vzdrževane asfaltne ceste s povprečnim naklonom nekaj čez 11% nas pripelje do Rifugio Auronzo (2320m).

Na teh šestih kilometrih ne pričakujte samote, saj je krožna pešpot okoli Tre Cime izredno priljubljena izletniška točka. Iz Misurine so organizirani prevozi z avtobusi, po plačljivi cesti se je možno do Rifugio Auronzo pripeljati tudi z osebnim avtomobilom. Prvi del krožne, za promet zaprte pešpoti, predstavlja široka, poldrugi kilometer dolga »sprehajalna steza« do Rifugia Lavaredo (2344m). Od tu naprej je steza precej ožja in zaradi neprekinjenih kolon pohodnikov povsem neprimerna za nadaljevanje s kolesom. Pogledi na Tre Cime in na okoliške vrhove so od tu nepopisni.

Do jezera sem se spustil isti poti. Tik nad jezerom sem poiskal makadamsko »pisto ciclopedonale«, ki poteka nad jezerom po vzhodni strani. Kolesarska cesta je res čudovito urejena, ampak kaj ko sem po slabih treh kilometri zopet prišel do zapore in... In se spustil v dolino po glavni cesti.

Če bi ne bile gozdne ceste v severni Italiji tako opustošene in neprevozne, se gotovo nikdar ne bi odpravil na Tre Cime. Sploh pa ne s kolesom. In bil tako prikrajšan za neprecenljivo izkušnjo in nepopisno lepe razglede. Take in drugačne.