Travnik in Smrekovec

Avtocesto Ljubljana - Maribor zapustimo na izvozu Šentrupert, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Mozirju, Ljubnemu ob Savinji ter Logarski dolini. V samem Ljubnem so parkirišča bolj znanstvena fantastika, zato se po glavni cesti peljemo kak kilometer naprej proti Lučam. Na levi strani ceste je prostorno parkirišče pred gostilno in kegljiščem Jakop, kjer pustimo avto. Pot nas vodi nekaj časa navzgor ob Savinji, nato pa zavijemo desno proti Primožu (1).

Mali in Veliki Travnik

Vzpon se začne takoj in ne popušča. Ko je asfalta konec se cesta malo zravna. Primož ni strnjeno naselje, pač pa bolj kot ne razmetane domačije nekaj kilometrov vzdolž ceste. Cesta vodi čez travnike in pašnike in kmalu pripelje v gozd. Pot nadaljujemo mimo odcepa za kmetijo Kumprej (2). Poltretji kilometer od odcepa cesta zavije ostro na levo (3). Cesta naravnost gre verjetno proti partizanski bolnišnici Mrzle vode, kjer se tudi konča. Mi gremo torej levo, označena je smer Travnik in Komen. Cesta vodi stalno po gozdu, ko pridemo do Kolarice in smerokaza levo za Travnik (4) peljemo kar naprej. Čez dober kilometer je naslednji smerokaz za Travnik in parkirišče (5). Tu cesto zapustimo in peljemo po strmem kolovozu v smeri kažipota. Kolovoz bi bil v suhem vremenu lepo prevozen, v vlažnem pa zdrsava. Kolovoz zapustimo čez kakih petsto metrov, spet na levo kamor nas usmeri kažipot, na neprevozno pešpot. Približno deset minut je potrebno kolo nositi. Ko prispemo na jaso, ugledamo Kočo na Travniku (6), do kamor se v suhem lagodno pripeljemo po travniški poti, v mokrem pa je precej zamočvirjeno zaradi nepropustne podlage. Od koče nadaljujemo po zložni a lepo prevozni poti, ki se vzpenja po razglednem travnatem pobočju planine Široka trata. Ko se vzpon konča, moramo še preko močvirnatega gozdička, kjer se po dežju zna vdirati tako zelo, da ni prevozno. Kaj kmalu pridemo na travnato pobočje, kjer je vrh in leseni “Joškov” razgledni stolp. V jasnem vremenu se od tu ponujajo čudoviti razgledi, proti severu na Raduho, in na vse strani po hribih in dolinah.

Smrekovec

Od stolpa do koče (6) se vračamo po isti poti in nadaljujemo mimo koče po travniškem kolovozu. Pod kočo so luže za napajanje živali, tu se držimo levo. Potrebno je odpreti ogrado. Lepo prevozen kolovoz nas pripelje do ceste na mestu (4), ki smo ga gor grede prevozili (prvi kažipot za Travnik). Zavijemo levo, po enkrat že prevoženi poti, mimo mesta, kjer smo se odcepili za Travnik (5). Čez kilometer pridemo do odcepa in parkirišča za Komen. Nadaljujemo po cesti, zelo kmalu se odcepi na desno pešpot za partizansko bolnico Mrzle vode (10 min). Čez približno kilometer in pol se cesta razcepi (7). Leva cesta je slepa, zato gremo po desni. Slaba dva kilometra od tega razcepa se ostro levo odcepi gozdna cesta (8), glavna pa nadaljuje v dolino proti Planini. Če nimamo časa ali moči, gremo lahko tudi po tej, saj je precej krajša, v nasprotnem primeru pa nadaljujemo po gozdni cesti, kakih deset do dvanajst kilometrov, malo gor, malo dol. In seveda malo po ravnem. Cesta deluje precej “panoramska”, kot nekakšna polica pod Rožmanovo planino. Mestoma se ponujajo lepi razgledi na dolino, na Golte in Smrekovec… Cesta je na trenutke kar precej zaraščena, tako da se nisem mogel znebiti občutka, da le redki zaidejo nanjo. Za kolesarja, ki ne mara asfaltnih prometnic pravi raj, skratka. Pot nas pelje nad gorskimi kmetijami v Mačkinem kotu, mimo kmetije Kugovnik, od koder je le še par kilometrov do križišča (9), kjer odcep levo in navzgor pelje proti Smrekovcu, desno navzdol pa proti asfaltni cesti za Ljubno. Ker do Doma na Smrekovcu ni daleč, ga je vredno obiskati. V Ljubno se vračamo po isti poti, mimo odcepov za Stare Stane in Golte (10), mimo križišča od koder smo prišli (Kugovnik), pa do asfalta za Ljubno (11).

Komentar

Pot v večjem delu poteka po precej neobljudenem svetu, a niti za trenutek ni dolgočasna. Vzpon na Travnik in vožnja po čudoviti gozdni cesti pod Rožmanovo planino dajeta izletu svojevrsten pečat.