Tiho jezero in Klopni vrh

Če se z avtom pripeljemo iz mariborske strani, nadaljujemo čez Ruše v smeri Smolnika. Peljemo pod železniško progo. Takoj za podvozom je krožišče, kjer zavijemo za Smolnik. Peljemo se pod drugim obokom istega nadvoza, v nasprotni smeri. Takoj za odcepom je parkirišče, v globoki senci. Boljšega si v vročem dnevu ni mogoče zamisliti.

Šumik

Sledimo oznakam za Šumik. Vzpenjamo se po lepi asfaltni cesti preko naselja Smolnik. Peljemo po nekaj dolgih serpentinah. Po petih kilometrih in pol je na desni strani kapelica, le malo niže pod cesto pa kmetija Globokar. Od tu je lep razgled na Dravsko dolino. Le še nekaj sto metrov in asfalta je konec. Cesta nas vodi navkreber, mimo velikih kmetij Harič in Švajger (830 m). Vseskozi sledimo oznakam za Šumik. Ob cesti so markacije. Po dobrih trinajstih kilometrih poti, na višini 1067m je križišče. Naravnost in navzdol se peljemo proti Šumiku. Petsto metrov niže je veliko parkirišče, manjši camping prostor, predvsem pa ogromno ljudi. Oznake za Šumik kažejo v gozd. Bojda so proti koncu tudi klini in je s kolesom do tja nemogoče, zato sem se vrnil na križišče. Omenjeno območje predstavlja devetnajst hektarov velik ostanek nekdanjega pragozda. Od leta 1967 je zaščiten kot gozd s posebnim namenom. Slikovita dolina Lobnice s slapovoma Veliki in Mali Šumik, redke rastline ter nedotaknjeni gozd so prav gotovo nekaj posebnega.

Tiho jezero

Na križišču sem zavil v smeri Koče na Šumiku in Klopnemu vrhu. Nadaljujemo mimo koče in se držimo leve. Prvi desni odcep pelje v smeri Lamprehtovega, drugi čez dvesto metrov pa v smeri Miznega vrha. Ta bi bil sicer povsem ustrezen za do Koče na Klopnem vrhu, a je bil osnovni cilj »osvojiti« Tiho jezero. Nadaljujemo torej kakih pet kilometrov po lepi makedamski cesti. Vzpon je blag, ozračje ni bilo prevroče saj pretežni del poti vodi ob potoku Lobnica. Po petih kilometrih je ceste konec. Tu nekje naj bi se nahajalo Tiho jezero. Cesta se nadaljuje s kolovozom. Kolesnice so zaradi mehke podlage ponekod globoke tudi do pol metra. Nekaj časa sem nadaljeval po sicer čisto simpatičnem kolovozu, dokler nisem prišel do izravnave, po karti sodeč je bil to Kurji hrib. Seveda ni bilo nikjer ne jezera, ne oznak, zato sem se vrnil. Našel sem slabo shojeno pešpot v smeri proti Osankarici. Po slabem kilometru tudi v tej smeri nisem našel jezera. Šele doma, ko sem naložil gpx in analiziral svoj podvig sem ugotovil, da se jezero nahaja povsem blizu mesta, kjer se cesta konča. Nekje vmes med smerema, kjer sem ga iskal. Ali pa je bilo preprosto presušeno in ga zato nisem našel.

»Tiho jezero ali Falski ribnik (v ljudski govorici tudi "Falski tajht") je umetna akumulacija vode, katera gladina tekom leto niha. V jezero priteka in odteka Lobnica, ki izvira malce više nad jezerom. Okolica jezera se tako po rastlinstvu kakor tudi izgledu bistveno loči od ostalega področja. Med posebnosti flore, ki uspeva v bližini jezera, spada tudi mesojeda rastlina rosika. Jezero je skrito v pohorskih gozdovih in malo znano.«

Dobesedno!

Klopni vrh in pot v dolino

Če že nisem našel jezera, sem bil pa uspešen pri iskanju označene pešpoti proti Klopnemu vrhu. Enkratna pešpot, mehka z nekaj koreninami ki razbijejo monotonijo, najprej malo navzgor, dokler se ne združi s kolvozom, ki vodi od Koče na Šumiku. Od tu naprej je še dobrih petsto metrov po lepem kolovozu navzdol, do gozdne ceste. Tu zavijemo levo in čez pol kilometra smo pri Koči na Klopnemu vrhu.

Mimo koče nadaljujemo naravnost proti dolini po precej zdelanem makedamu. Vožnja na tem delu je bila vse prej kot prijetna. Vozimo vseskozi po glavni cesti in kaj hitro se znajdemo v Činžatu, kjer se prične asfalt. Še nekaj sto metrov in pridemo na glavno cesto Ruše – Lovrenc na Pohorju. Zavijemo desno proti Rušam. Po glavni cesti se peljemo mimo Fale in naprej ob Dravi do Smolnika.

Komentar

Prijetna tura, lahko tudi samo popoldanska. Simpatična je vožnja ob Lobnici, od Koče na Šumiku do Tihega jezera, največji užitek pa je slej ko prej vožnja po pešpoti od jezera proti Koči na Klopnemu vrhu. Ker ni izrazitih vrhov so tudi razgledi v dolino bolj redki.