Pod Košuto

Opisani krog se sicer v dobršni meri pokriva s turo Šija in Kofce, a sem se kljub temu odločil, da ji namenim samostojen opis. Ko smo bili na Kofcah prvič, in se ozirali v dolino ter naprej proti Storžiču, smo si bili kaj hitro edini, da je treba turo ponoviti in jo dodatno osmisliti. Z nekaj višinci, seveda. »Bližnjica« preko Loma, pod Konjščico in Stegovnikom se je ponujala kar sama od sebe.

'Dodatek'

Ko v zaselku Slap, po slabih štirih kilometrih vožnje iz Bistrice zapustimo glavno cesto in krenemo proti Lomu, se cesta nemudoma postavi po koncu. Skozi precej raztegnjeni Lom bolj kot ne lovimo sapo in po dveh kilometrih pridemo do križišča za Potarje. Na omenjenih dveh kilometrih smo premagali slabih dvesto m višinske razlike. Sledita 2,5 kilometra še malenkost bolj strmega vzpona do križišča (1020m), kjer je asfalta konec. Desna cesta vodi proti kmetiji Tič, mi pa gremo levo v smeri Planine Konjščice. Vzpon od tu naprej je precej lagoden. Malo pred odcepom za Planino Konjščico pridemo do najvišje točke »dodatnega« vzpona (1234m). Sledi blagi spust in poldrugi kilometer vožnje do Planine Vetrh. S te strani se lepo vidi sicer neoznačen odcep za Planino Javornik, ki sem ga spregledal na turi »Konjščica in Javornik«. V resnici je le kakih 100 metrov pred parkiriščem na Planini Vetrh, nanjo pa se pride tudi po kolovozu-bližnjici, ki preseka ovinek in gre s parkirišča neposredno na cesto za Javornik. Približno pol kilometra naprej od Planine Vetrh pridemo do razcepa. Krenemo na desni odcep proti Stegovniku (znak za prepoved vožnje med 15.7. in 15.10.). Na tem odcepu smo na višini približno 1200 metrov. Od tu sledi 5,6 km spusta po precej dobrem makadamu do Medvodja (860m). Za nami je torej prvih osemsto višincev.

Ponovitev

V Medvodju zavijemo desno na makadamsko cesto, ki se vzpenja po dolini potoka Košutnik. V ne prehudem vzponu kolesarimo do križišča pri Košutniku (1082 m). Držimo se levo in peljemo po dobri cesti, sprva bolj kot ne po ravnem. Desna cesta gre proti planini Dolga njiva. Ko čez dobra dva kilometra dosežemo sedlo (1240m) peljemo naravnost, desni odcep namreč pelje proti Čižovcu in Tegoški planini.

Po približno treh kilometrih vožnje po bolj kot ne ravni makadamski cesti pridemo do križišča (1290m), kjer zapustimo glavno cesto. Zavijemo ostro desno, v smeri oznak za planini Šija in Pungrat. Glavna cesta gre levo, v dolino proti Jelendolu. Vzpenjamo se po serpentinah, peljemo mimo desnega odcepa za Tegoško planino in skozi vedno redkejši gozd pridemo do lese na planini Pungrat (1447m). Dobra makadamska cesta nas vodi preko razglednih pašnikov, v precej lagodnem, približno tri kilometre dolgem vzponu, končno pridemo do Planine Šija. Planina se nahaja pod Malim Kladivom, na njej je postavljeno prijetno planinsko zavetišče Taborniški dom Šija (1528m), od koder je lep pogled proti Kamniško Savinjskim Alpam in delu Košute. Pot nadaljujemo po markiranem kolovozu pod domom, od koder se najprej spustimo, nato pa se rahlo vzpnemo do Doma na Kofcah (1488 m). Zadnji vzpon do koče je precej strm.

V dolino po drugi poti

Od Doma na Kofcah se po kolovozu spustimo do lese, približno 200m. Za razliko od prvič, ne gremo po pešpoti proti Matizovcu, ampak nadaljujemo pot po kolovozu v dolino (smer Kal). Po 500 metrih »razumnega« spusta po ne pretirano gruščastem kolovozu pridemo do parkirišča, na karti označeno kot Ravne. V bistvu gre za konec ceste, ki do tu pride iz doline. Od tu imamo obilo možnosti: po cesti (levo) v dolino proti Kalu oziroma Jelendolu, ostro desno je kolovoz za Matizovec (mi smo zadnjič ubrali bližnjico), približno naravnost gre markirana pešpot proti Kalu, blago desno pa kolovoz v dolino, proti Čižovniku in naprej proti Podljubelju. Omenjeni kolovoz na nobenem zemljevidu ni vrisan, zato sem se bal, da bo treba več pešačiti kot peljati. Kolovoz pa je v resnici širok, le mestoma gruščast in sploh, kar precej »na komot«. Res pa je, da je izredno strm. Na štirih kilometrih, od vrha do Čižovnika (880m), kjer se začne asfalt, se spustimo za dobrih 600 metrov. Da omenjeni kolovoz sploh obstaja, sem izvedel iz »Karte gorsko kolesarskih poti – Kolesarjenje na Tržiškem«, kjer so vrisane vse poti, primerne za kolesarjenje (na zemljevidu sem dodal detajl z vrisanima kolovozoma proti Matizovcu in Čižovniku, vzet iz omenjene kolesarske karte). Za enkrat poti sicer še niso označene, verjamem pa, da bodo kmalu. To bo pa že prav »kičasto«. Kot v Švici.

Po cesti se spustimo v Podljubelj (680m), kjer zavijemo po asfaltu levo. Od tu imamo možnost peljati po glavni cesti, bolj priporočljivo pa je po vzporedni regionalni cesti preko starega Tržiča.

Komentar

Več kot očitno je, da v Tržiču mislijo resno s tem ko pravijo, da bodo postali gorsko kolesarska destinacija. Ne le naravne danosti in obstoječa infrastruktura, na njihovi strani je tudi precej lastne iniciative in ne ostajajo zgolj pri besedah. Samo še nekaj oznak manjka za tiste, ki nočemo (ne znamo) uporabljati garminov, pametnih telefonov in tablic ter na njih naloženih gpxov.