Peca

Ker je tura povsem enaka tisti iz Strmih kolesnic, sem si opis sposodil kar od Paternuja. Malce predelan, pa vendar. Iz Mežice (495m) se peljemo po asfaltni cesti v smeri kažipota za mejni prehod Mežica. Po slabih dveh kilometrih (620m) zavijemo levo na makadamsko cesto, v smeri kažipota za Peco. Kolesarimo skozi zaselek Podkraj pri Mežici in naprej čez potok Šumeč do začetka bolj strmega vzpona malo pred gostilno Hanžej. Peljemo se naprej do križišča (735m), kjer gremo naravnost v smeri kažipota za Dom na Peci. Nadaljevanje je sprva nekoliko bolj položno, potem pa klanec nad kmetijo Potočnik postaja vse bolj strm. Od tod nadaljujemo vzpon na sedlo Vrh šteng in do spomenika na levi. Tu na križišču zavijemo desno, levi odcep pelje v smeri za Črno. Naslednji kilometer kolesarimo večinoma po ravnem. Pridemo do nekdanje karavle, danes Šoferskega doma, ki je na desni. Malo naprej je križišče (1020m), kjer zavijemo desno in navzgor, v smeri kažipota za Dom na Peci. Nadaljujemo položen vzpon, ki nas pripelje do naslednjega križišča. Tu gremo naravnost, cesta, ki zavije ostro desno in navzgor je na kartah vrisana kot kolovoz, ki pelje do Tomaževe koče. Kolesarimo mimo peščenih sten in po srednje strmem do tovorne žičnice, ki prečka cesto. Naslednji kilometer se peljemo spet po ravnem, sledi nekaj serpentin, ki nas pripeljejo do konca ceste in parkirišča (1420m). Nadaljujemo po desnem kolovozu. V zelo strmem vzponu prikolesarimo do razcepa, kjer gremo naravnost. Levi, izjemno strmi kolovoz prav tako pripelje do Doma na Peci, a je bolj primeren za morebitni spust. Vzpon nadaljujemo po nekaj manj strmem in malo širšem in boljšem kolovozu, vse dokler se ne konča. Zavijemo levo in peš nadaljujemo vzpon po markirani poti, vse do večje jase in planine. Držimo se desno in gremo navzgor do slabega, markiranega kamnitega kolovoza. Malo pod Domom nas čaka še kratek, izjemno strm vzpon do Doma na Peci (1665m). Ta, slednja strmina je precej dobro utrjena, zato jo je, sicer ne brez težav, možno speljati. Odsek med točkama (9) in (10) je strm kolovoz, mislim, da bi ga tistega dne le redko kateri junak speljal v celoti. Očitno so že dlje časa vlačili hlode v dolino in je bil kolovoz povsem brezobličen. Sploh ne tako strm, bilo je pa mehko, da sem se kar pogrezal.

Jama kralja Matjaža

Pripeljati je možno le do Doma na Peci, vrh Pece pa je na višini več kot 2000m. Kakih posebnih razgledov v okolici Doma ni. Se pa najde nekaj zanimivosti med potjo, vsekakor. Sledil sem nasvetu prijatelja in si šel ogledat še votlino kralja Matjaža, ki naj bi bila deset minut od Doma. Meni se je zdelo, da sem celo večnost porival in nosil bicikel čez korenine. Pot navzgor vsekakor ni vozna, sem pa dodatno ojačal v bicepse na rokah. 

Povratek

"Do razcepa (12) nad Tomaževo kočo se peljemo v strmem, zelo atraktivnem in težkem, a ves čas prevoznem spustu (S 5)." Tako Paternu. Zame ta del pač ni bilo ves čas prevozen, saj je pod ozko pešpotjo precej prepadno. Torej bolj zaradi strahu kot težavnosti.  Kar nekajkrat sem torej sestopil s kolesa, pa kljub temu je bil spust poln adrenalina in vsekakor je predstavljal krono dneva. Pod Tomaževo kočo v bližini Rišperka dosežemo državno mejo. V spustu se pripeljemo do križišča s cesto, po kateri smo se vzpenjali. Tu zavijemo levo in se peljemo mimo Šoferskega doma do že znanega križišča (1020). Tu zavijemo ostro desno, v smeri kažipota za Črno. Kolesarimo mimo odcepa za Podpeco in se skozi Črno in Žerjav vrnemo v Mežico.

Komentar

To v nobenem primeru ni dolga in naporna tura, loti se je lahko vsak, ki ima "v nogah" vsaj par sto kilometrov in ne bo pretirano razočaran, če bo treba mestoma sestopiti s kolesa.