Mrzlica in Kal

Za ture na teh koncih, je parkirišče pred Osnovno šolo v Preboldu (280m) naravnost strateško. Kot prvo, tu se vedno najde prosto mesto, pa še noge si  do prvega resnega vzpona dodobra ogrejemo.

Ogrevanje

Iz Prebolda kolesarimo po glavni cesti v smeri Trbovelj. Prvih pet kilometrov gre, kot rečeno, za ogrevanje na komaj opaznem, a konstantnem vzponu. Do vznožja hriba se na omenjenih petih kilometrih dvignemo za približno sto metrov. Naslednjih pet kilometrov se vzpenjamo po serpentinah, bolj ali manj po gozdu, še vedno pa po glavni cesti. Ko pridemo do zadnjega ovinka pod sedlom Podmeja (724m), na levi strani zagledamo označen odcep. Zavijemo v smeri oznake za Planinski dom na Mrzlici.

Od tu, pa vse do  Planinskega doma na Kalu vozimo po trasi 38. etape STKP. Po slabem kilometru blagega vzpona od odcepa pridemo do naselja pod Svinskim vrhom. Na priloženi karti in gpx je sicer zgoraj opisana različica začetnega vzpona, ki pa je po tem, ko sem odkril precej boljšo, nisem peljal nikoli več. Po približno petih kilometrih ogrevanja, tik pred mestom kjer se ob povratku iz Reške planine vrnemo na glavno cesto Prebold - Trbovlje, se na levo odcepi ozka asfaltna cesta. Prepoznali jo boste po tem, da tu ni nobenih oznak. Po relativno kratkem, a precej konkretnem vzponu, z dvema krajšima izravnavama se v hipu znajdemo v prej omenjenem naselju pod Svinskim vrhom.

Omembe vredna strmina

Tik za tem, ko prevozimo naselje, je asfalta konec. Najbolj strm del nadaljevanja je zopet asfaltiran. Paternu v Strmih kolesnicah piše: »Naslednji klanci so zelo strmi. Najhujši, na srečo asfalten, dolg nekaj sto metrov, krepko preseže naklon 20% (V 5).« Na tem delu še tako veliko število zob na zadnjem verižniku ne bo preveliko. Ko najhujša strmina popusti je asfalta konec, hkrati pa prikolesarimo iz gozda. Tu je vredno za trenutek postati in se nadihati. Na jasen dan se lahko naužijemo razgledov po bližnjih in bolj oddaljenih vrhovih Kamniško Savinjskih Alp. Od tu naprej je naklon bolj prizanesljiv, za trenutek se celo spustimo. Na delu poti pred zaključnim vzponom se nam ponudijo čudoviti razgledi na Zasavsko dolino, Trbovlje in Kum. Da pa zadeva ne bi bila preveč idilična, poskrbi zadnji klanec pred ciljem, ki ga Paternu prav tako označi z V5. Ko pridemo do ostrega desnega ovinka smo odrešeni. Po ravnem zapeljemo mimo nogometnega igrišča in v hipu se znajdemo pri Planinskemu domu na Mrzlici (1093m). Do vrha (1122m), kjer je lep razgled, bo treba peš.

Proti Kalu

Po pešpoti se spustimo čez travnik pod domom. Peljemo se po markirani in označeni Partizanski poti, po kateri pridemo na sedlo in planino nad kmetijo Ceperlin. Težavnost spusta je v Strmih kolesnicah označena kot S5, z nekaj mesti S6. To so verjetno tisti deli, kjer sem moral sestopiti. S sedla nadaljujemo naravnost in navzgor po markirani poti. Vzpon na vrh Kal (985m) je kratek, a precej zahteven. Če sem iskren, ga še nikdar nisem v celoti zvozil.  Sledi le še kratek  spust po markirani poti do Planinskega rudarskega doma na Kalu (946m). Ni se še zgodilo, da bi ga našel odprtega. Nadaljujemo s spustom po gozdni cesti do križišča, kjer zavijemo ostro desno. Prevozimo vas Zgornje Čeče in nadaljujemo do križišča pri Jesenovi Ravni. Tu zavijemo desno (cesta, ki gre ostro levo in navzdol, vodi v Hrastnik) in kolesarimo skozi vasi Dobovce in Čeče do križišča pod cerkvijo Sv. Katarina (540m).

Povratek

Tu zavijemo desno in navzgor proti Zgornjim Svinam (580m). Dober kilometer naprej pridemo do glavne ceste Trbovlje Prebold, na nadmorski višini 620m. Zavijemo desno, prevozimo par serpentin in pri gostilni Jager zavijemo levo proti smučišču Vrhe. Po široki asfaltni cesti, pridemo do križišča, kjer gre glavna cesta levo proti Vrhem in naprej proti Partizanskem vrhu, mi pa zavijemo desno v smeri Doma pod Reško planino. Čez dober kilometer makadama je križišče (Popel). Levo pod plezališčem gre makadam proti Šmiglovi zidanici. Mimogrede, tu je bil prvi kongres KPS, na katerem je bil prisoten tudi Josip Broz Tito. Seveda je možno tudi po tej poti, kot je opisano v turi "Partizanka", ampak se večkrat odločim za krajšo različico spusta desno in navzdol po asfaltni cesti proti Koči pod Reško planino. Zavijemo torej desno in pred nami je dobre štiri kilometre tekočega spusta po ozki asfaltni cesti, popoldne obsijani s soncem, večji del po odprtem in razglednem pobočju. Če se na turo odpravite v začetku oktobra, si na tem delu poti z malo sreče napolnite ruzak s kostanjem, ki leži kar ob cesti. Nadaljujemo mimo cerkve Sv. Marije in Doma pod Reško planino, na glavno cesto pridemo v Marija Reki, od tu imamo še dobre štiri kilometre blagega spusta po glavni cesti do Prebolda.

Komentar

V obliki kot je opisana, ali pa kateri drugi, so kolesarski obiski Mrzlice postali naša stalnica. V relativno kratkem času si tu deležen vsega, kar človeka vleče na gorsko kolo. Najboljši borovničev zavitek in najcenejše pivo sta pika na i.