Miljska planina

Za tokratni kolesarski cilj smo si izbrali razgledno planoto nad Miljskim jezerom (588m), na avstrijskem Koroškem. Pri načrtovanju poti smo si pomagali s karto Kompass,  Wanderkarte Millstätter See, št. 066. Po jutranji kavi smo pedala začeli poganjati v kraju Jezernica (Seeboden), na zahodni strani jezera.

Vožnja ob jezeru

Po čudoviti makadamski cesti imenovani Südufer-Weg, ta je namenjena izključno rekreaciji, prevozimo celotno južno obalo jezera. Po dobrih dvanajstih kilometrih vožnje, pretežno po gozdu, prikolesarimo do kampa Brunner am See. Za kampom zavijemo levo v smeri glavne ceste, ki povezuje Millstatt z Radentheinom. Ko pridemo do glavne ceste jo prečkamo in zavijemo levo, na izredno strmo cesto proti Starfachu. Ko prevozimo zaselek Starfach, se asfaltna cesta proti Sapplu nadaljuje s kolovozom. Kolovoz, ki  v celoti poteka po gozdu, nam na nekaterih mestih ponuja prav lepe poglede na jezero. Ko v Sapplu pridemo do glavne asfaltne ceste, se držimo desno.

Strm, a ne naporen vzpon

Že po dobrih sto metrih zapustimo glavno cesto in krenemo desno po Sappler Almstrasse. Ko prevozimo zaselek, nadaljujemo po ozki asfaltni cesti. Lepo speljane serpentine potekajo pretežno skozi gozd, tako da poletna vročina ne pride tako močno do izraza. Po dobrih štirih kilometrih in pol od odcepa, je na višini 1379m asfalta konec. Nadaljujemo po čudovito speljanem in vzgledno vzdrževenem kolovozu. Vseskozi sledimo oznakam za pešpot št. 1913 (Jufensteig Rundweg), oziroma Alpe Adria Trail (etapa št. 13). Na višini okoli 1600 metrov se kolovoz nadaljuje proti planšariji, vožnja po njem ni mogoča, saj je zagrajen. Označena pešpot št. 1913 tik pred ogrado zavije levo in se dviguje preko izredno strmega pašnika. Ne preostane nam drugega, kot da si kolo naložimo na rame in se povzpnemo do vrha pašnika, kjer pridemo do travnatega kolovoza. Ko prispemo do gozda in preplezamo leso, z vožnjo nadaljujemo po precej koreninasti pešpoti, a ne prav dolgo. Takoj ko pridemo iz gozda malo niže pod seboj ugledamo Lammersdorfer Hütte (1650m) in pred njo parkirano množico avtomobilov. Po sicer idiličnem travnatem kolovozu, na katerem se ob koncih tedna kar tare sprehajalcev, se spustimo do koče. Da nam ne bi bilo dolgčas, spotoma preplezamo nekaj les.

Granattor

Od koče nadaljujemo z vožnjo po kolovozu proti vrhu Lammersdorfer Berg (2063m). Od tu se ob poti srečujemo še z eno vrsto oznak, in sicer Sentiero dell´Amore. Gre za  osem kilometrov in pol dolgo pešpot, ki povezuje  koči Schwaigerhütte in  Lammersdorferhütte.

Vožnja na tem delu je res izkušnja posebne vrste. Dvigneš se praktično za štiristo višincev, a niti za trenutek nimaš občutka napora, saj je kolovoz speljan res mojstrsko. Podlaga je spodobna, predvsem pa pot ves čas ponuja čudovite razglede. Med potjo si sledijo označene zanimivosti kot so kristali magnezita, energetski izviri, manjša jezera in končno – Granattor. Granattor je spomenik, postavljen v čast granatu, poldragemu kamnu katerega najbogatejše najdišče v Evropi je prav Miljska planina. Od tu so pogledi nepopisni. Na Goldeck in Dobrač s svojima antenama, pa na vrhove Karavank, Karnijskih Alp in Dolomitov na zahodu. Pa seveda na jezero v dolini.

Vožnja po razglednem grebenu

Od Granattorja se po kolovozu spustimo do razpotja Obermillstätter Almkreuz (2046m). Tu naš kolovoz preseka cesta, ki se na levo spušča v dolino proti Obermillstatt, na desno pa vodi proti rudniku magnezita, ki se nahaja na severni strani Miljske planine, na višini okoli 1600 metrov. Od razpotja nadaljujemo po pešpoti, tik pod vrhom Millstätter Alpe (2091m), proti naslednjemu razpotju Grünes Törl (2000m). Tu se pešpot razcepi. Desna se počasi dviguje proti vrhu Kampelnock (2101m), mi pa se spustimo proti razpotju Millstätter Törl (1905m). Na tem delu je pešpot na trenutke izjemno ozka in precej globoko urezana, tako da je vožnja močno otežena. Roko na srce, znaki za prepoved vožnje s kolesom so postavljeni vse od Lammersdorfer Hütte pa do razpotja Millstätter Törl. Skoraj devet kilometrov prečenja razgledne Miljske planine smo bili torej v prekršku. Ker pa gre nedvomno za eno najlepših kolesarskih doživetij, je bilo vsekakor vredno tvegati!

Kakorkoli, ko pridemo do omenjenega razpotja se po lepem kolovozu spustimo do Millstätter Hütte (1880m). Da je ponudba v vseh kočah na zavidljivem nivoju, ni treba posebej poudarjati.

Enostaven spust

Od koče se v dolino lahko spustimo po cesti, a je lepše nadaljevati po kolovozu (Sentiero dell´Amore) naravnost čez dvorišče, proti Alexander Hütte (1786m). Od tu se po strmi makadamski cesti spuščamo do Schwaigerhütte (1625m), od tu naprej pa po Millstätter Almstrasse proti  zaselku Tschierweg. Na višini približno 1200m se začne asfalt. Cesta je za avtomobile prevozna le do Schwaigerhütte in je plačljiva. Ko v vasi Tschierweg pridemo do glavne ceste, se držimo desno v smeri Laubendorf in Seeboden. Ko pridemo v Sclossau se držimo levo in se kar po glavni cesti spustimo do izhodiščne točke.

Komentar

Brez dvoma ena najlepših kolesarskih tur. Poseben čar ji daje jezero, ki ga imamo praktično ves čas na očeh.  Ceste in kolovozi so speljani  tako mojstrsko, da so napori med vzponom resnično zanemarljivi. Prečenje razgledne planote med kočama Lammersdorfer in Millstätter Hütte je enkratno doživetje, edina »malenkost« ki zmoti je ta, da vožnja s kolesi tu ni dovoljena.