Menina - krožna

Menina me je zaradi svoje slikovitosti in precej lagodnega vzpona že ob prvem obisku povsem omrežila. Od tedaj ni bilo leta, ko se ne bi vsaj nekajkrat v sezoni povzpel na to prelepo planoto med Tuhinjsko in Zadrečko dolino. Kljub temu, da se iz Menine nikdar nisem vračal ravnodušen, me je nekje v ozadju vedno mučila misel, da bi končno tudi na Menini lahko “odkril” popolno, torej krožno turo.

Avto sem tako kot vedno pustil na parkirišču pred bencinsko črpalko v Cirkušah (580m) in se po isti poti kot v različici Menina iz Cirkuš preko Češnjic povzpel proti Vivodniku. Na tem mestu bi morda le omenil, da se v vasi Okrog pri Motniku priključimo na traso Slovenske turnokolesarske poti (STKP), po kateri vozimo vse do Doma na Menini planini (1453m).

Ker dom stoji na ne pretirano razgledni planoti, obdani z vrhom Vivodnika (1508m) na eni in Špica (1499m) na drugi strani, priporočam da se peš povzpnete na enega od njiju. Kratek, deset minutni vzpon bo poplačan s prečudovitimi razgledi proti Kamniško Savinjskim Alpam.

Namesto da bi se po isti poti vračal v dolino, sem pot nadaljeval po trasi 36. etape STKP, a le do prvega razcepa (1250m). Na tem mestu se turnokolesarska pot nadaljuje na desno, proti Gornjemu Gradu oziroma Bočni, mi pa krenemo po enakovredni makadamski cesti na levo. Cesta se na naslednjih treh kilometrih vseskozi rahlo vzpenja, medtem pa lepo zaokroži okoli Kurjega vrha. Kot rečeno, po treh kilometrih se cesta konča, na višini okoli 1450m, torej na enaki višini kot je tista, na kateri se nahaja Dom od koder smo se “spustili”. Kakih dvesto metrov pred koncem ceste se na desno v dolino odcepi vlaka. Na prvem, strmejšem delu izgleda precej vožena, podlaga pa je groba. Na prvi izravnavi pridemo do manjše jase, ob robu katere leži mlaka. Ker je jasa z vseh strani precej zaraščena, sem se moral kar potruditi, da sem našel delno zaraščeno in povsem neshojeno pešpot proti dolini. Nadaljujemo po pešpoti, ki se po nekaj sto metrih prelevi v lep kolovoz, še malo naprej pa v gozdno cesto. Po slabih dveh kilometrih pridemo na cesto proti Zgornjem Tuhinju, kjer zavijemo ostro desno. Sledi šest kilometrov sprva zelo blagega v nadaljevanju pa vse bolj strmega spusta proti Zgornjem Tuhinju. Po šestih kilometrih, na desni serpentini zapustimo “tuhinjsko” cesto in zavijemo levo, na ožjo gozdno cesto proti cerkvici Svetega Vida. Oznak ni (več). Po poldrugem kilometru blagega vzpona, se od gozdne ceste, ki sicer vodi do Krive veje, odcepi kolovoz desno in navzdol. Krenemo po kolovozu, ki nas že izza prvega ovinka pripelje do cerkve Svetega Vida (846m). Mimo sakralnega objekta nadaljujemo po lepem, precej strmem kolovozu, ki nas pripelje do asfaltne ceste tik pred zaselkom Golice. Skozi Golice se sprva še malo vzpenjamo, potem pa sledi le še spust do bencinske črpalke v Cirkušah.

Kljub dodatnemu vzponu, ima pričujoča krožna tura po Menini kar veliko dodano vrednost v primerjavi s predhodno opisanimi “vzponi in spusti” po Menini.