33 km
1087 m
2h 30 min
Iz Celja se peljemo po kolesarski stezi ob glavni cesti za Laško. Ko prekolesarimo most čez Savinjo, lahko zavijemo desno in pot nadaljujemo ob rekii proti Kasazam, lahko pa se peljemo naravnost. Sprva peljemo po neprometni cesti skozi naselje Breg, za bencinsko črpalko pa se zopet začne kolesarska steza. Čez dobra dva kilometra pridemo do odcepa za Košnico, kjer zavijemo desno. Neprometna asfaltirana cesta nas sprva vodi precej v breg. Na približno dveh tretjinah se prevesi v dolino proti Libojam. Na "glavno" cesto Liboje - Zagreben se priključimo tik pred skladiščem železnine, kjer zavijemo levo proti Zagrebenu. Pot nadaljujemo mimo velikega kamnoloma. Do križišča v Zagrebenu se rahlo, a konstantno dvigujemo ob potoku Bistrica. Na križišču zavijemo desno in strmo navkreber. Vzpenjamo se mimo žage, le malo za ostrim ovinkom pridemo do odcepa proti Zabukovici, kjer nadaljujemo naravnost. Še par sto metrov in začne se makadam. Sledita približno dva kilometra precej strmega vzpona, pot nas vodi mimo posameznih kmetij in vikendov, ko končno pridemo do izravnave pred najhujšim vzponom. Naslednjih tristo metrov je asfaltiranih. Z dobrim razlogom, na največjem verižniku kasete bi bil namreč dobrodošel kak "dodaten zob". Ko je asfalta konec se malce laže zadiha in po slabem makadamu pridemo do križišča pri kapelici. Skrajna desna cesta pelje v smeri Gozdnika in Mrzlice, blago v desno gre kolovoz v gozd. Naravnost in navzdol pelje cesta v Zgornjo Rečico. Ko sem pred kratkim peljal po tej poti, je bila za avtomobile neprevozna, saj jo je na nekaj mestih odnesel plaz. Mi zavijemo levo in navkreber, proti Šmohorju. Naklon je do izravnave na nekaj mestih precej napet, po tem pa je cesta speljana po grebenu, bolj ali manj po ravnem vse do cerkve Sv. Mohorja. Za desnim ovinkom lahko cesto zapustimo po pešpoti, prečimo travnik in kot bi trenil prispemo do planinskega doma na Šmohorju (784m).
Pot do vrha Maliča lahko nadaljujemo po asfaltirani cesti pod domom, ali pa enostavno peljemo čez dvorišče planinskega doma in se držimo levo. Po markirani pešpoti se spustimo do križišča. Skrajna desna, asfaltirana cesta je tista, ki pripelje izpod doma, makadam desno pelje v dolino proti Zgornji Rečici, asfaltirana cesta naravnost v dolino pelje v Spodnjo Rečico oziroma Laško. Od slednje se le nekaj metrov za križiščem odcepi makadam proti vrhu Maliča. Cesta levo pelje proti kmetiji Košitnikar. Krenemo navkreber po makadamu proti Maliču. Pot nas na dobrih dveh kilometrih vodi mimo zmajarskega vzletišča (885m), vse do antenskega stolpa na 936 metrih. S samega vrha ni nobenih razgledov, zato pa je pogled Savinjsko dolino, Laško, Lisco in Kopitnik toliko lepši iz že omenjenega vzletišča.
Na povratku z vrha Maliča, kakih sto metrov preden se makadamska cesta priključi na asfaltno za Laško, se na desno odcepi pešpot v dolino. Pešpot se že čez slabih sto metrov razcepi na dve veji. Leva gre proti Libojam, desna pa proti Tremerjam. Nadaljujemo po slednji. Sledita slaba dva kilometra ozke, v popolnosti prevozne pešpoti. Mestoma se je treba vzpenjati, večinoma pa gre navzdol. Velik del pešpoti je utrjen z lesenimi hlodi, saj bi sicer pot dobesedno odneslo v dolino. Ko prispemo do kolovoza, zavijemo na desno. Prvih nekaj metrov, dokler gre kolovoz po ravnem je vožnja precej udobna. Takoj pa, ko se teren strmo prevesi navzdol, spominja bolj na hudourniško korito kot na cesto. Pazljivo sem nadaljeval naslednjih nekaj sto metrov do makadamske ceste, kjer zavijemo levo. Cesta nas pripelje do kmetije. Za kmetijo cesta zavije levo, sledi znak za prepovedan promet (privatna cesta), ki ga enostavno ignoriramo. Hitro se znajdemo pred naslednjo, večjo kmetijo, pred katero je potrebno zaviti desno, na strm kolovoz (označeno "za kolesarje"). Kolovoz je v precej podobnem stanju kot predhodno omenjeni. Strm, gruščast in poln kanalov, zato je pri spustu potrebna maksimalna zbranost. Omenjeni kolovoz na karti sploh ni vrisan. Na naslednjem (označenem) razcepu, sledimo smeri za Tremerje. Ko pridemo do kapelice se kolovoz strmo nadaljuje proti kmetiji Rutar, od tu naprej pa vodi makadamska cesta v dolino. Pri železniškem podvozu zavijemo levo, po široki asfaltni cesti nadaljujemo ob progi do glavne ceste Celje - Laško. Prečkamo cesto in Savinjo, pred čistilno napravo zavijemo levo, ter se po kolesarski stezi ob levem bregu Savinje vrnemo v Celje.
Če bi ocenjevali le prevožene kilometre in težavnost vzpona, bi opisana tura slej ko prej sodila med lažje. Ker pa zna biti spust precej neugoden, še posebej del po strmih in nadpovprečno zdelanih kolovozih, jo upravičeno uvrščamo med srednje težke. Razen razgleda iz zmajarskega vzletišča in dveh kilometrov lepo speljane pešpoti, ne ponuja pretiranih užitkov.
zemljevid
povezava na gps-tour.info