Lubnik

Avto sva pustila na prostornem makadamskem parkirišču v Puštalu, na mestu kjer se združita Poljanska in Selška Sora. Brez jutranje kave v kavarni Homan ni šlo, zato sva pred odhodom zavila še na jutranje lenobni Mestni trg.

Passo di Nace

Ko res ni bilo nobenega izgovora več, sva se s Figarom po Poljanski cesti odpravila v smeri Podpulfrce. V jutranji vnemi sva zgrešila odcep na Grajsko pot, po kateri mimo Starega  škofjeloškega gradu poteka trasa 2. etape STKP, od Mihelčičevega doma na Govejku proti Koči na Blegošu in nadaljevala kar po glavni cesti. S tem sva bila prikrajšana za ogled gradu, vožnjo čez pašnike in krajši odsek skozi gozd po pešpoti. Le kilometer za spregledanim odcepom sva zavila na staro vojaško italijansko cesto proti Garbovem in Breznici. Že na drugi serpentini se cesti z desne strani  iz gozda priključi steza, po kateri poteka že omenjena turnokolesarska pot. Po lepo speljani asfaltni cesti se enakomerno vzpenjamo. Ko tik pred Breznico zapeljemo iz gozda, v daljavi pred seboj uzremo Pasjo ravan, ki jo prepoznamo po značilnem vremenskem radarju. Po sedmih kilometrih precej dolgočasne vožnje po klancu, v šali imenovanem Passo di Nace, čislanemu še posebej med cestnimi kolesarji, prisopihamo do Suše in okrepčevalnice Nace.

Kolesarsko – pohodniški del

Čez približno tristo metrov se ostro desno odcepi kolovoz proti vrhu Lubnika. Ko se povzpnemo do travnatega sedla, lahko na desni strani občudujemo Poljansko dolino, na levi pa Kamniško-Savinjske Alpe. S sedelca se držimo desno proti gozdu, levi kolovoz drži proti kmetiji Zalubnikar. Po nekaj sto metrih dokaj sprejemljivega vzpona, med katerim se peljemo pod tovorno žičnico, sledi krajši spust. V nadaljevanju pa gre zares. Vseskozi se držimo boljšega kolovoza, ki pa sčasoma izzveni in se spremeni v vse bolj strmo, predvsem pa vse bolj kamnito stezo. Za zadnjih nekaj sto metrov pred domom na Lubniku lahko mirne vesti napišem, da niso prevozni. Kakorkoli, po natanko dvanajstih kilometrih od izhodišča sva pririnila do doma na Lubniku (1025 mnv). Razgledi se z vrha odpirajo praktično na vse strani, se jih pa zaradi gostih meglic po deževni noči nisva ravno naužila.

Spust v zgornjem delu poteka po smeri vzpona in je vse prej kot prijeten, je pa izvedljiv. V srednjem delu postaja celo vse zabavnejši. Na zadnji tretjini sva si privoščila manjši »odklon« in zavila na označeno pešpot. Po tekoči, a dokaj strmi stezi sva se spustila do ceste, tik nad okrepčevalnico Nace. Ta del je v celoti prevozen, razen povsem proti koncu, ko je potrebno dvakrat »premagati« lesena vrata pašnika.

Nad Selško...

Po ta dan enkrat že prevoženi cesti se ponovno povzpnemo mimo odcepa za vrh Lubnika in nadaljujemo v smeri proti Starem vrhu. Nekaj deset metrov od omenjenega odcepa se asfalt konča. Od glavne ceste na desno se odcepi ožja asfaltna cesta proti Svetem Tomažu in Praprotnem, mi pa se še vedno držimo naravnost. Od tu sledi dober kilometer ne prestrmega vzpona, v nadaljevanju pa se tri kilometre in pol spuščamo po senčni makadamski cesti, vse do razcepa pod Božičevem gričem. Tu STKP zavije desno proti Zaprevalu in naprej proti Blegošu, mi pa zavijemo levo na asfalt proti Gabrški gori. Mimogrede, od izhodišča pa do te točke, izvzemši vzpon na Lubnik, smo vozili po trasi 2. etape Loške kolesarske poti, imenovane »Po stari blegoški cesti«.

...in nad Poljansko Soro

Od križišča se sprva nekaj časa spuščamo, nas pa v nadaljevanju čaka še kar nekaj vzpona. Ko iz gozda v zaselku Gabrška gora pripeljemo na plano, smo deležni čudovitih razgledov na vasi Javorje in Četeno Ravan, slikovito cerkev Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu,  pa Stari vrh in Blegoš v ozadju. Po dobrih dveh kilometrih vzpona , na ostrem levem ovinku pridemo do točke, kjer se na desno v dolino odcepi kolovoz proti cerkvi svetega Primoža in Felicijana, mi pa se držimo glavne ceste. Po dobrem  kilometru spusta glavna cesta proti Logu nad Škofjo loko zavije ostro desno, nas pa čaka še zadnji vzpon pred spustom v Gabrk. Po približno pol kilometra precej strmega vzpona se dvignemo do kmetije Zadobnik, oziroma do zaselka Sveti Florjan nad Škofjo Loko. Od tu proti jugovzhodu se nam odpirajo lepi pogledi na Polhograjske Dolomite, predvsem se lepo vidita cerkev Sv. Ožbolta in vrh Tošča.

Za kmetijo Zadobnik je konec asfalta in po lepi makadamski cesti se spustimo do turistične kmetije Okršlan. Od tu naprej je cesta zopet asfaltna. Po umetelno speljanih serpentinah, se na nepolnih štirih kilometrih spustimo do Gabrka, v povprečju je na tem delu naklon ceste skoraj 12%. Vsekakor gre za enega lepših asfaltnih spustov. V Gabrku ne zavijemo na glavno cesto, ampak se držimo ozke asfaltne ceste v smeri proti Brodem, kjer naredimo lep ovinek vzporedno s strugo Poljanske Sore. Tik pred Zmincem zavijemo na glavno cesto, po kateri nas do parkiranega avtomobila  čaka še približno pet kilometrov lagodne vožnje.

Komentar

Ne pretirano naporen in povsem dostojen kolesarski izlet, ki ga zaznamuje izredno strm, ne v celoti prevozen zaključni vzpon do Doma na Lubniku, tehnično precej zahteven spust do okrepčevalnice Nace, predvsem pa sproščujoč in razgleden spust z Gabrške gore do Gabrka.