Krnica in Arničev vrh

Kot že večkrat omenjeno, je v okolici Ljubnega avto najprimerneje pustiti pred gostilno Jakop, ki je na levi strani ceste, kak kilometer naprej proti Lučam. Če krenemo s kolesom kar po glavni cesti v smeri Luč, že čez par sto metrov ugledamo smerokaz na levo za Trbiž in Savino. Sam sem moral še v trgovino po vodo (gostilna je ob torkih zaprta), zato sem se odpravil nazaj v Ljubno.

V hribe nad Savinjo

V Ljubnem je na glavni cesti smerokaz za Kolovrat in Savino. Tu zavijemo desno in peljemo pod skakalnico, vzporedno z glavno cesto v smeri proti Lučam. Na desni strani ugledamo jezero, tu se cesta začne vzpenjati. V poletnih mesecih je ob cesti toliko gozdnih jagod, da te enostavno vlečejo s kolesa. Kmalu pridemo do prvega križišča. Na tem in na vseh naslednjih na ljubenski strani, so dosledno vpisane kmetije, do kamor kakšna cesta vodi. Na odcepu za kmetijo Lipovt je asfalta konec. Pot nas bolj kot ne stalno pelje skozi gozd, kar je v poletni vročini vsekakor dobrodošlo. Za kmetijo Budna, ki je zadnja na ljubenski strani, se na levo in navzdol odcepi cesta za Florijan pri Gornjem gradu (oznak ni), desno in navzgor pa pelje cesta proti Krnici. Na zemljevidu Geopedia je cesta korektno vrisana, medtem ko se na karti, kot jo ponujajo Pešpoti.si (topografska quo) cesta kmalu za kmetijo Budna konča. Od tu naj bi vodile zgolj še pešpoti oziroma kolovozi, kar pa ne drži. Verjetno gre le za privatno cesto, saj je takoj za kmetijo postavljen znak, da je naprej promet prepovedan. Kljub znaku nadaljujemo, lepa gozdna cesta nas vodi po gozdu le kakih petdeset metrov pod Arničevim vrhom, kjer naša tura doseže najvišjo točko (1108m). Na tej točki se pot prevesi v dolino in kaj hitro prispemo do kmetije Mlačnik (Robnik), ki se že nahaja v Krnici, torej v občini Luče.

Iz spletne strani občine Luče: »Krnica je hribovsko naselje samotnih kmetij, ki leži jugo-vzhodno od vasi Luče, med reko Savinjo na severu in Rogatcem (1557 m) na jugu. Na zahodu se dviguje nad potokom Lučnico, na vzhodu pa po zahodnih in severnih pobočjih Arničevega vrha (1108 m) in Mlačkega vrha (1119 m).«

Od kmetije se po gozdu spuščamo do Robnika, kjer pridemo na asfaltno cesto. Desno gre strmo v dolino asfalt proti Lučam. Na tem mestu brez posveta s prijaznimi domačini, gotovo ne bi našel začrtane smeri. Zavil sem levo, po asfaltu v dolino. Čez petsto metrov sem cesto zapustil na levo, preko mosta čez potok Rogačnik. Nadaljujemo mimo malega jezerca in naprej kamnoloma, sledimo oznakam za Veliki Rogatec. Tu se začne makedam in se strmo vzpenja proti kmetiji Klinar. Peljemo mimo ograde s srnami in pridemo do križišča, kjer leva cesta pelje navkreber proti Rogatcu ter naprej proti Podvolovljeku. Domačini so mi povedali, da tudi v to smer del poti vodi po vlakah, a je lepo prevozna. Sam sem krenil naprej, proti kmetijama Dražnik in končno Hribernik, kjer se cesta konča. Gospodar mi je pokazal zaraščen kolovoz (pešpot), ki ga sam verjetno nikdar ne bi našel. Najprej me je čakalo kakih 200 metrov vzpona, potem pa spust v dolino. Slab kilometer užitka in že sem bil na gozdni cesti. Po poldrugem kilometru spusta sem prišel iz gozda, tik nad kmetijo Ramše. Tu sem bil deležen morda edinega omembe vrednega razgleda na pašnike in Raduho v ozadju. Pri kmetiji se začne asfalt in po dobrih treh kilometrih strmega spusta sem bil v Lučah. Sledilo je osem kilometrov blago navzdol, po glavni cesti do Ljubnega. V zgodnjih večernih urah sem bil na cesti praktično sam.

Komentar

Od ture, kot sem si jo prvotno zamislil sem pričakoval precej več. Vsaj kar se razgledov tiče. Tudi Krnico sem si predstavljal precej bolj slikovito, kot je v resnici. Potihoma sem računal, da bo kje na poti označen odcep na kakega od vrhov (Arničev, Mlakarski in Hriberski). Zaman. Pot večji del poteka po gozdu, zato je primerna zlasti za nabiranje kondicije v vročih poletnih dneh.