Kobariški Stol

Zelo primerno izhodišče za kolesarski vzpon na Kobariški Stol je Breginjski kot. Avto pustimo v kampu Nadiža v Podbeli, na nadmorski višini 284m. Po asfaltni cesti se preko Podbele dvignemo proti Borjani, ki leži kake tri kilometre više, ob glavni cesti Kobarid – Breginj (420m). V Borjani zavijemo levo v smeri proti Breginju, prečkamo zaselek Stanovišče in po sedmih kilometrih prispemo v vas Sedlo (510m). Na ovinku za vasjo zapustimo asfaltno cesto, zavijemo desno v hrib na označen makadam.

Pasijon

Beseda "pasijon" ni naključno izbrana. Izvor ima v latinski besedi "passio" in pomeni  trpljenje. Od vasi Sedlo naprej nas namreč čaka bolj resen klanec. Cesta je nekaj časa speljana po gozdu, sledi pa naporen vzpon po številnih serpentinah. Bolj kot klanec kolesarja zdela groba podlaga mulatjere, ki zahteva maksimalno zbranost. Večina poti proti vrhu je namreč močno gruščnata. Če pritisne še pripeka, kar v poletnih mesecih ni nobena redkost, potem lahko vzpon povzroči nemalo slabe volje. Vsaj kar se orientacije tiče, gre za zelo enostavno turo, saj človek nima tu kam zaiti. Če se ne bi vso pot ponujali prelepi razgledi na Breginjski kot, Matajur in ostale okoliške hribe, bi bila to kaj slaba tolažba. Po slabih petnajstih kilometrih se peljemo mimo transformatorske postaje, na tem mestu smo že na 1120 metrov nad morjem.

Nadaljujemo še dobre tri kilometre do križišča (1400m), kjer zavijemo ostro levo proti vrhu. Voznih je le še kakih 60 višincev do plastičnega stranišča, ki kljub dobremu namenu nekako kazi podobo. Od tu naprej se lahko le še peš povzpnemo do vha Kobariškega Stola. Torej še naslednjih 250 višinskih metrov nad straniščem.

Povratek

Vrnemo se nazaj na »cesto« in nadaljujemo v smeri Učje. Kmalu pridemo do križišča (Planina Božica), kjer se na desno zavije dol po »grebenski varianti« proti Kobaridu, mi pa smo se odločili za daljšo (tehnično lažjo) različico in zavili levo poroti Učji. Nadaljujemo približno sedem kilometrov po lepem makadamu proti dolini Učje. Malo pred mejnim prehodom pridemo na glavno cestu Učja – Žaga. Naslednje štiri kilometre se po asfaltu spuščamo proti Žagi (350m), kjer pridemo na glavno cesto Bovec – Kobarid. Zavijemo desno proti Kobaridu. Čaka nas dvanajst km po glavni cesti do Kobarida. Ta del bi bil sicer povsem nezanimiv, nam pa je huda nevihta povratek precej popestrila. V Kobaridu zavijemo desno proti Starem selu, Borjani in Breginju. Ko bi bilo res že pošteno, da bi bilo vsega konec, nas od Starega sela do Borjane čaka približno 4 kilometre klanca, ki sam po sebi sicer ni ne vem kaj, ampak po več kot petdesetih kilometrih, tisoč osemsto  višincih in za povrh še nevihti na povratku, se zdijo hujši kot vzpon na Kum. Od Borjane pa samo še spust do kampa in.... Zasluženo pivo!

Komentar

Izlet, ki ga bom gotovo ponovil. Seveda z manjšimi korekcijami. Predvsem si vzpona ne bom vzel na "hard" ampak si bom privoščil nekaj več postankov za občudovanje izjemne okolice. Med vzpenjanjem je zaradi grobe podlage potrebna maksimalna koncentracija. Nevihta na povratku pa, kot bi nas hotela opomniti, da bi se morali vrniti po grebenski različici s Planine Božica proti Kobaridu. Naslednjič!