Gače

Osrednji cilj tokratnega izleta je bil spust po stezi, ki z vrha smučišča Gače vodi proti Črmošnjicam. Ker pa je za pravi užitek potrebno predhodno malo (po)trpeti, sva se s Samotom na idilično prvomajsko jutro proti Gačam odpravila z Dolenjskih Toplic. Do vrha naju je čakalo okroglih trideset kilometrov...

Toplice

Na prostranem brezplačnem parkirišču nasproti zdraviliškega kompleksa v Dolenjskih Toplicah je izven glavne sezone prostora več kot dovolj. Pod parkiriščem je manjši kamp, tik pred vhodom vanj pa brv, preko katere prečkamo potok Sušica. Nadaljujemo po gozdni cesti in tik za Tenis centrom Dolenjske Toplice pridemo do asfaltne ceste. Če se tu držimo levo, čez nekaj sto metrov pridemo do glavne ceste proti Meniški vasi. Tik za vasjo prečkamo potok Radeščica in zapeljemo na državno cesto 216 Soteska – Črnomelj. Držimo se desno in že po štiristo metrih v zaselku Podhosta poiščemo neoznačeni levi odcep proti Podstenicam. Ko za zadnjimi hišami cesta zavije v gozd smo z asfaltom za nekaj časa opravili.

Rog

Nadaljujemo po lepo vzdrževani makadamski gozdni cesti. Na naslednjih treh razcepih se držimo levo, saj vsi desni vodijo proti vzpetini Sv. Peter (888 mnv), od koder se proti Soteski spušča legendarni istoimenski kolesarski trail, ki ga nameravamo odpeljati v eni naslednjih epizod. Če se torej vseskozi držimo levo, po slabih sedmih kilometrih makadama prispemo do gozdne koče Primož in večjega križišča tik ob njej. Po obeh desnih cestah je moč priti do Podstenic, leva cesta drži proti Pogorelcu, mi pa se proti Podstenicam spustimo naravnost, po najslabši cesti. Slednja je kljub temu v odličnem stanju, da ne bo pomote. Po nepolnih treh kilometrih vožnje, v zapuščenem kočevarskem naselju Podstenice, kjer danes ni več aktivnih prebivalcev, pridemo do glavne ceste. Na levo oznake usmerjajo proti Podturnu oziroma Bazi 20, mi pa se držimo desno v smeri Roga. V Podstenicah kolesarimo mimo čebelarskega centra, v nadaljevanju pa  mimo odcepov proti množičnima grobiščima »Dvojno brezno pri cink križu« in  »Jama v Rugarskih klancih«. Na razcepu za Jamo v Rugarskih klancih se držimo glavne ceste in po dobrih dveh kilometrih vožnje prispemo do Roga. Na mestu, kjer je nekoč stala največja parna žaga pri nas, to so leta 1894 postavili knezi Auerspergi, je danes Skavtski okoljski center Kočevski rog (SOC).

Gače

Nasproti  centra zavijemo levo in se odpravimo proti Resi. Že po slabem kilometru vožnje kolesarimo mimo odcepa proti Partizanski bolnici Pugled, po nepolnih šestih kilometrih pa prispemo do Rese, naslednjega iz niza zapuščenih kočevarskih zaselkov. Tudi Rekreacijski center Resa, ki se razprostira na dober hektar veliki gozdni jasi in je  nosilec bronastega znaka Turistične zveze Slovenije za ohranjanje avtohtonosti naravnega okolja, deluje nekam zapuščeno. Pot od Rese mimo opuščenega kočevarskega zaselka Ribnik in naprej proti dva kilometra oddaljenem razcepu  nas vodi po trasi 21 etape STKP, ki povezuje Kočo pri Jelenovem studencu in Planinski dom na Mirni gori. Z modrimi oznakami, ki označujejo turnokolesarsko pot, se srečujemo parktično na celotni poti, po trasi STKP pa smo kolesarili le omenjena dva kilometra. Vse ostale označene poti so del uradnih Kolesarskih poti Gače. Ko prispemo do predhodno omenjenega odcepa, zapustimo traso STKP in zavijemo levo proti Črmošnjicam oziroma smučišču Gače. Na označenem razpotju tik za zapuščenim zaselkom Štale se držimo desno proti Gačam. Čez dober kilometer nadaljujemo po slabši levi cesti in kmalu ugledamo smučišče. Z vzponom nadaljujemo mimo ruševin opuščenega naselja Gače, v pisnih virih omenjeno že davnega  leta 1754. Od tu do vrha Gače (955 mnv) nas čaka še pol kilometra razglednega, lepo prevoznega in ne prestrmega kolovoza.

Intermezzo

Po krajšem premoru, do vrha Gač sva prekolesarila že dobrih trideset kilometrov, sva si končno privoščila to, zaradi česar sva prišla. Nekaj manj kot tri kilometre dolg, na portalu Trailforks modro obarvani Gače trail. Četrt ure čistega užitka! Med spustom po lepo tekočem naravnem trailu prevozimo  nekaj korenin in par manjših dropov in se čisto prehitro znajdemo na cesti, ki se s Črmošnjic dviga proti Komarni vasi. Do prostornega parkirišča pri spodnji postaji vlečnic nas čaka tri kilometre in pol konkretnega vzpona. Potrebni osvežitve se lahko povzpnejo še nekaj deset metrov do gostinskega obrata tik ob smučišču, midva pa sva nadaljevala  mimo parkirišč proti Komarni vasi. Približno po kilometru vožnje, v središču Komarne vasi izberemo drugi levi odcep, po katerem nadaljujemo v smeri Baze 20.

Baza 20

Čez pol kilometra pridemo do razcepa, kjer se držimo levo. Desna cesta se spušča v dolino proti Kočevskim Poljanam. Naslednjih sedem kilometrov sledimo oznakam, ki nas pripeljejo do območja, na katerem je bilo od aprila 1943 do decembra 1944 bivališče političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, legendarne Baze 20.  Od tu naprej smo zopet na asfaltni podlagi. Dobra dva kilometra naprej pridemo do glavne ceste, kjer se držimo desno in navzdol proti Podtrurnu. Po nepolnih petih kilometrih asfaltnega spusta v Podturnu pridemo do glavne ceste Soteska – Črnomelj , kjer se držimo desno v smeri proti Črmošnjicam. Čez približno petsto metrov, v središču Podturna zavijemo levo proti Dolenjskim Toplicam.

Komentar

Kljub velikemu številu prevoženih kilometrov in obilici premaganih višincev ne gre za izlet, ki bi človeka do konca izčrpal. Dokaj enolična vožnja po sicer svežih, a za marsikoga morda dolgočasnih kočevskih gozdovih, je na dobri polovici poti prekinjena s čudovitim adrenalinskim spustom z vrha smučišča Gače. Tako imenitnim, da smo si ga v naslednjih dneh privoščili še enkrat!