Čelavac

Za zadnjo turo svojega »raziskovanja« južnega Velebita sem si izbral tisto pod oznako MTB 09 na spletni strani Zadar Magic in jo zaokrožil še z vzponom na 1198m visoki Čelavac. Vrh s televizijskimi antenami sem v daljavi opazil na celodnevnem kolesarjenju okoli Tulovih gred in si ga postavil za željeni cilj ene od naslednjih tur. Topografska karta SMAND 1:30.000 (Južni Velebit III, oziroma 18b) je sicer priporočljiv pripomoček, ob odsotnosti vsakršnih oznak pa bo pametni telefon z naloženo gps sledjo verjetno bolj dobrodošel. Z avtomobilom peljemo po glavni cesti iz smeri Zadra proti Gračcu. Od Zatona Obrovačkog se cesta začne kar precej strmo vzpenjati. Ko nas pripelje do prelaza Prezid se začnemo spuščati, peljemo pod tunelom in čez dober kilometer pridemo do velikega parkirišča in na njem porušene stavbe, verjetno nekoč restavracije. Mesto na karti najdemo med vzpetinama Lisina in Priseka (Bunarić), nahaja se na okoli 670m nadmorske višine. Od tu s kolesom krenemo po lepi gozdni cesti proti Žuljinam.

Vzpon, spust in še en vzpon...

Sprva se umirjeno vzpenjamo kakih 6 km, sledijo trije kilometri vožnje bolj kot ne po ravnem, ko pridemo do Žuljin. Od tu se počasi vzpnemo do Vrkinega brda. Na tem kratkem odseku vozimo po isti trasi kot pri turi okoli Tulovih gred. Ko prispemo na Vrkino brdo zavijemo ostro levo in se začnemo spuščati proti Dubokim jaslim. Spust je zaradi gruščaste podlage na nekaterih mestih malo zoprn, v celoti pa je gotovo najbolj simpatičen del celotnega kroga. Ko dosežemo najnižjo točko na 660 metrih, se začne precej težaven vzpon. Ne vem, ali je temu botrovala utrujenost ali mokra podlaga, ampak kar na nekaj mestih sem moral sestopiti s kolesa. Kakor koli, po približno treh kilometrih pridemo do asfaltne ceste, ki vodi na vrh Čelavca. Sledi poltretji kilometer blagega vzpona na vrh 1198 m visokega hriba.

Z vrha se vračamo po isti poti in po ozki asfaltni cesti nadaljujemo v smeri glavne ceste proti Gračcu. Nad tunelom, omenjenem na začetku, prečkamo glavno cesto in se tik pod tunelom priključimo nanjo. Sledi še kilometer spusta do avta, in to je to.

Komentar

Kratka tura, na kateri ne manjka lepih razgledov. Poleg tega pa jo odlikuje še tehnično precej zahteven vzpon in simpatičen spust. Iluzorno je pričakovati, da bi na poti srečali živo dušo. Kaj šele kolesarja.