Blegoš iz Železnikov

Ker smo se na drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja vedno odpravljali izključno s Poljanske doline, smo tokrat sklenili preveriti, kako izgleda vzpon proti koči pod Blegošem s severne strani. V bližini Lenti puba nasproti bencinske črpalke v Železnikih, kjer smo si privoščili jutranjo kavo, je parkirnih mest več kot dovolj.

Nad Selško dolino

Proti Selcam se odpravimo kar po glavni cesti, ki pa jo že po prevoženem kilometru zapustimo in nadaljujemo po vzporedni kolesarski stezi. Ko na desni strani uzremo upravno stavbo podjetja Lotrič Meroslovje, s kolesarske steze zavijemo desno na cesto proti Golici. Takoj ko prečkamo Selško Soro, se držimo desno in se začnemo vzpenjati po strmi asfaltni cesti. Že po dobrega pol kilometra vzpona s povprečnim naklonom okoli 12% pridemo iz gozda do prvih hiš zaselka Spodnja Golica. V podobnem slogu nadaljujemo z vožnjo preko prostranih travnikov in mimo idiličnih hribovskih kmetij. Po treh kilometrih vzpona, v Zgornji Golici prisopihamo do razpotja, kjer se držimo desno v smeri Rovt. Leva cesta vodi proti Zgornji Luši. Od omenjenega razpotja, pa do vse prej kot strnjenega zaselka Rovte v Selški dolini nas čaka poltretji kilometer za spoznanje lagodnejše vožnje. Na tem odseku bomo premagali le nekaj več kot sto višincev. Če je strmina za trenutek popustila, pa tega ne moremo reči za lepoto pokrajine, ki nas obdaja. Kot bi se znašli v kadru filma Cvetje v jeseni.  Na višini 890 mnv pridemo do manjšega sedelca in razpotja, kjer nam precej komičen smerokaz ni ravno v pomoč. Tu se vsekakor držimo desno in nadaljujemo z vzponom.

Blegoška cesta

Še slab kilometer dokaj strmega vzpona in končno pridemo do »Stare vojaške ceste«. Gre za slikovito, skoraj trideset kilometrov dolgo, pretežno makadamsko pot. Začne se v Podpulfrci in vodi skozi Zapreval pod Starim vrhom, nadaljuje mimo Rovt proti Črnem Kalu ter nas končno pripelje vse do Koče pod Blegošem. Cesta je bila zgrajena za potrebe prevoza materiala in gradnjo utrdb (bunkerjev) na grebenu Blegoša, ki je bil ena glavnih točk Rupnikove obrambne linije. Ta imenitna povezava, ki se vije skozi Škofjeloško hribovje, je danes znana tudi kot »blegoška cesta«. O cesti le še eno malenkost, po njej vodi 2. etapa STKP, ki povezuje Mihelčičev dom na Govejku in Kočo na Blegošu. Ko se asfaltna cesta tik nad poslednjo domačijo konča in ko z leve strani opazimo strma pobočja smučišča Stari vrh, zapeljemo desno na vojaško cesto, ki se iz Zaprevala počasi vzpenja proti Blegošu. V nadaljevanju opazimo ozko stezo, ta na moč spominja na kolesarski trail, ki se z Mladega vrha (1374 mnv) najverjetneje spušča proti zaselku Martinj vrh. Dobre tri kilometre, vse do točke kjer se proti vrhu Koprivnika (1393 mnv) odcepi markirana steza, se bomo konstantno vzpenjali. Od tu do parkirišča na sedlu Črni kal (1103 mnv) nas čakata dva kilometra blagega spusta, na katerem pa ne bomo izgubili niti sto višincev.

Do razpotja na manjši izravnavi pod kočo nas čakajo nepolni trije kilometri in dobrih dvesto višincev. Večino časa cesta vodi po gozdu, mestoma pa se nam ponujajo prav lepi razgledi proti Ratitovcu. Z izravnave do Koče na Blegošu (1391 mnv) nas čaka le še petsto metrov izjemno strmega vzpona. Tako strmega, da nam za ogled ostankov vojaških objektov Kraljevine Jugoslavije oziroma Rupnikove linije na obeh straneh ceste preprosto ni mar. Par mitraljeških mest se nahaja tudi neposredno pri koči in si jih lahko ogledamo s poštenim kosom ocvirkovce v roki. Za ogled najbolj »trofejnih« bunkerjev in utrdb pa se bo potrebno peš povzpeti proti vrhu Blegoša (1562 mnv). Ob lepem vremenu boste nagrajeni še s čudovitimi razgledi na Polhograjsko hribovje, Golake, Kojco, Porezen, Julijske Alpe, Ratitovec, Koprivnik, Mladi in Stari vrh, ter Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.

Železniki

Od koče se spustimo do omenjene izravnave in s spustom nadaljujemo po kolovozu naravnost. Po njem poteka 3.etapa STKP od Koče na Blegošu do Koče na Petrovem brdu, pa tudi Loška planinska pot. Po približno osemsto metrih se Loška planinska pot nadaljuje naravnost proti Slugovem griču, STKP pa zavije desno in se še naprej blago spušča. Na manjši izravnavi nas pripelje do ceste, ki iz Črnega vrha vodi proti Matevžkovi grapi. Tu se od STKP poslovimo. Slednja namreč zavije levo proti smučišču Cerkno in naprej proti Petrovem brdu, mi pa se na desno začnemo spuščati proti Selški dolini. Po dobrih dveh kilometrih pridemo do ceste, ki z Zale vodi proti Potoku. Držimo se desno v smeri Potoka in naprej proti Osojniku. Tik za spomenikom NOB prečkamo potok Davča in se znajdemo na cesti, ki se s smučišča Cerkno spušča proti Zalem logu. Do Zalega loga nas čaka še dober kilometer vožnje, ves čas blago navzdol. Prečkamo Selško Soro in se držimo desno v smeri Železnikov.

Že po nekaj sto metrih, tik za tem ko za seboj pustimo cerkev Marije Device Lavretanske, kolesarimo mimo suhega zadrževalnika, dograjenega leta 2026 za večjo poplavno varnost Železnikov. Slab kilometer naprej prečkamo Soro in po kolesarski stezi na njenem desnem bregu nadaljujemo proti Železnikom. Med kolesarjenjem skozi staro mestno jedro nam pogled pritegne plavž, edini ohranjeni objekt iz časa železarstva v teh krajih, pa na drugi strani Muzej Železniki, lociran v stari fužinarski Plavčevi hiši. In kot bi trenil se znajdemo na izhodiščni točki...

Komentar

Tako tehnično kot orientacijsko povsem nezahteven kolesarski izlet. Zaradi mestoma precej strmega naklona povsem brez kondicije ne bo šlo. Kar se razgledov tiče, opisana tura ni pretirano razsipna, zato pa idilične hribovske kmetije in prostrani travniki delujejo pomirjujoče.