»Indoor« nosilec za kolesa

Berlinga prve generacije, pionirja iz segmenta vozil za prosti čas, si pred več kot dvajsetimi leti nismo izbrali (zgolj) zaradi estetskih vzgibov, pač pa predvsem zaradi velikosti prtljažnika. Vanj smo v pokončnem položaju brez težave spravili dve kolesi, ne da bi morali predhodno odstraniti prvi obročnik. Ob dejstvu, da kolesa transportiramo v povprečju več kot 70 krat letno, je bil prihod tovrstnih avtomobilov na tržišče pravo olajšanje. Po nekaj letih smo spoznali še druge prednosti malega francoskega furgona in ko je prišel čas za nov avto, je bila odločitev sama po sebi umevna. Z modelom druge generacije smo bili še bolj zadovoljni. Lahko bi rekli, da smo postali zasvojeni z njim.  Po prevoženih več kot pol miljona kilometrov, smo v garažo z navdušenjem pripeljali tudi berlinga zadnje generacije. Ker pa je bil že skrajni čas tudi za nakup novih koles, navdušenje ni trajalo dolgo. Poglejmo zakaj.

Avtomobilska industrija ne sledi trendom razvoja gorskih koles

Iz spodnje tabele je razvidno, da se osnovne dimenzije našega avta v zadnjih tridesetih letih niso kaj prida spremenile:

		A	B	C
generacija	leto	dolžina (mm)	dolžina (mm)	širina (mm)
I	1996-2012	4135	1705	1187
II	2008-2018	4379	1800	1230
III	2018-	4403	1817	1229

A dolžina avtomobila

B dolžina prtljažnika brez druge vrste sedežev

C širina prtljažnika (razdalja med najmanj oddaljenima točkama)

 

Česar pa ne moremo trditi za velikost naših koles:

kolo	letnik	obroči	velikost	dolžina (mm)
GHOST SE 9000	2008	26"	M	1720
NUKEPROOF SCOUT	2017	27,5"	M	1780
GHOST SE 8000	2011	26"	L	1780
ROSE UNCLE JIMBO	2015	27,5"	L	1840
ORBEA OCCAM M10	2022	29"	M	1900
RAAW JIBB	2023	29"	L	1960
ORBEA OCCAM M10	2022	29"	XL	1970

Kolo z velkostjo okvira M je v petnajstih letih »zraslo« za skoraj 11 odstotkov, medtem ko se je dolžina prtljažnika podaljšala le za dobre 3 odstotke. In na vsem lepem, dveh koles pri najboljši volji nismo več uspeli spraviti v avto. Vsaj ne na način, ki bi omogočal brezskrbno vožnjo. Z nekaj brskanja po spletu smo relativno hitro prišli do rešitve a smo jo, kot je pri nas v navadi, pustili nekaj časa zoreti. Ko pa so vse daljši dnevi začenjali naznanjati prihajajočo sezono, se je bilo treba podvizati.

Nosilna plošča

Najprej so nam v trgovini s hobi programom odrezali leseni nosilni T-fix plošči debeline 15mm. Dimenzijo smo prilagodili prevažanju dveh koles, ob le dveh zloženih sedežih v zadnji vrsti avtomobila. Teoretično bi bilo nosilec možno izdelati tudi za tri kolesa (podrta celotna zadnja klop), kar pa dvema kolesarjema ne bi predstavljalo bog ve kakšne prednosti. Možnosti za pritrditev nosilne plošče na dno prtljažnika so omejene, zato smo za ploščo, na katero bodo pritrjene vilice zaradi stabilnosti izbrali maksimalno širino, ki še pride v prtljažnik (na sliki zgoraj širina »C«). Dimenzija plošče, na katero bomo pritrdili zadnja obročnika je bila določena s širino zloženih zadnjih dveh sedežev. V našem primeru so dimenzije (mm) plošč naslednje: zadnja 1200 x 400 in sprednja 800 x 500.

Nosilci za vpenjanje vilic

Nosilce za vpenjanje vilic (fork mount) je za razumen denar moč kupiti v kompletu z nastavki za različne standarde osi sprednjega obročnika (premer x razdalja med »dropoutoma«):

• 5 x 100
• 12 x 100
• 15 x 100
• 15 x 110 (boost)

Medtem ko je 15 x 110 bolj kot ne standardna dimenzija pri novejših gorskih kolesih, je podobno veljalo za dimenzijo 15 x 100 kakšnih 10 let nazaj. Za transport mestnega kolesa ali starodobnika med gorskimi kolesi bo prav prišel nastavek 5 x 100, vpetje 12 x 100 pa je v čislih predvsem med specialkarji.

Nastavka za prevoz dveh koles smo prtrdili v zadnjo T-fix ploščo tako, da smo vanjo predhodno z večjim izvijačem privili navojne vložke, v katere smo z M6 imbus vijaki privili nastavka. Pri nakupu bodite pozorni, da dolžina navojnih vložkov ne bo daljša od debeline plošče. Položaj nastavkov smo določili povsem »empirično«. Plošče smo dali v prtljažnik in s premikanjem koles brez prvega obročnika ocenili optimalno lego.

Ležišče za zadnji obročnik          

Verjetno bi šlo tudi brez tega, gotovo pa bo prevoz koles varnejši, če bodo med transportom tudi zadnji obročniki čvrsto pritrjeni in ne bodo poplesavali levo in desno. Seveda je z uporabo elastičnih povezovalnih trakov mogoče »delati čudeže«, a smo bili tokrat sklepčni – če smo se že lotili, naredimo (vsaj približno) tako kot je treba. Kar nekaj časa smo tuhtali, kako bi naredili primerno ležišče, oziroma »žleb« za fiksiranje zadnjih obročnikov. Tudi tokrat je obveljalo, da so najboljše najenostavnejše rešitve. Pri pospravljanju kleti smo naleteli na odslužen strešni nosilec in rešitev se je ponudila kar sama od sebe. Kot se je izkazalo kasneje, je imelo žrtvovanje strešnega nosilca še eno prednost - star Thulejev prtljažnik z utorom na spodnji strani omogoča enostaven pomik ležišča naprej – nazaj. Kje na plošči naj se ležišče nahaja, smo prav tako kot v primeru prednjih nastavkov določili empirično. Odžagali smo dva primerno dolga kosa nosilca (400mm) in ju z  vpenjalni elementi (matica za T-utor) pritrdili na ploščo.

Da bi se pritrjevanju z elastičnimi trakovi v celoti izognili, smo sklenili zadevi dodati še piko na i. Izdelali smo par zategovalnih trakov, opremljenih s plastično zaponko, kot je to v navadi pri nahrbtnikih. Material za tovrstni podvig je mogoče dobiti v trgovini s šiviljskimi potrebščinami, ali pa vse potrebno »odtujimo« z nahrbtnika, ki se že leta nerabljen valja v omari. Z lamelnim rezkarjem smo ob vsakem »žlebu« povrtali po tri utore na vsaki strani, da lahko zategovalne trakove v odvisnosti od velikosti kolesa poljubno prestavljamo.

Potrebno orodje

• vrtalni stroj
• svedri za les ustreznih dimenzij
• poglobitveni sveder
• večji izvijač
• imbus ključ 6mm
• žaga za kovino
• kotni brusilnik
• lamelni rezkalnik

Namesto zaključka

Izdelava našega »indoor« nosilca se je izkazala za bistveno enostavnejšo, kot je sprva kazalo. Njegova uporabna vrednost pa je v nebo vpijoča. Če samo pomislimo kako visoko na našem avtomobilu so bili strešni nosilci. Za namestitev koles smo potrebovali lestev, obenem pa živeli v strahu, da bomo spregledali nezadostno višino podvoza. Alternativa so seveda sodobnejši, na vlečno kljuko pritrjeni nosilci, ki pa kot prvo niso poceni, še bolj pa človeka zaboli, ko pomisli kje bo končala vsa tista sol, ki jo zadnje čase v zimskih sezonah tako brezobzirno potresajo po naših cestah. Čisto na koncu omenimo še za spoznanje brezskrbnejši dopustniški spanec, ko je naš dragoceni ljubljenček ponoči bolj kot ne varno zaklenjen v avtomobilu.